Pojasnil je, da so bile vse dileme, na katere lizbonska pogodba ponuja odgovor, na mizi tudi
leta 2004, ko so Slovenci na referendumu odločali o vstopu v EU.
Janez Janša je na novinarski konferenci po seji vlade v odgovoru na vprašanje o
podpori morebitnemu referendumu o ratifikaciji lizbonske pogodbe še pojasnil, da je bil v času
referenduma o članstvu Slovenije v povezavi že na mizi predlog o konvenciji o prihodnosti Evrope. V
sklopu te konvencije so bili po njegovih besedah izdelani številni predlogi, ki so osnova predloga
evropske ustavne pogodbe, ki jo Slovenija ratificirala, a žal pozneje ni bila sprejeta, ker je
prišlo do zavrnitve pogodbe v dveh državah.
Po daljšem času, razpravah in kompromisih imamo po besedah predsednika vlade zdaj podpisano
lizbonsko pogodbo,
"ki vsebuje rešitve, kot so bile izoblikovane v času, ko smo se Slovenci odločali o vstopu v
EU, minus nekatere rešitve, ki niso dobile podpore v vseh državah članicah". Tako da imamo na
mizi nekaj, kar je bilo na mizi že, ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU.
"To ni neki nov dokument, ki bi bil izdelan decembra lani v Lizboni in o njem slovenska javnost
ne bi nič vedela," je še zatrdil Janša.
|
Po besedah Janeza Janše lizbonska pogodba ni neki nov dokument, o katerem slovenska javnost ne bi nič vedela. © BOBO |
Slovenski premier je tudi pozdravil predstavljeni predlog podnebno-energetskega svežnja. Poudaril je, da je ta paket tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Predstavitev svežnja pa po njegovih besedah še ni konec poti, temveč le začetek njegove konkretizacije. Janša napoveduje precej naporna usklajevanja in proceduralne postopke, Slovenija pa je kot predsedujoča EU v ta proces vključena prav v najtrši fazi. Janšo veseli, da je Evropska komisija že v pripravah na oblikovanje predloga dosegla znatno mero soglasja med članicami. Poudarja pa, da to soglasje ni popolno in da tega tudi nihče ni pričakoval.
Po Janševem mnenju bo razprava o predlogih komisije trajala kar nekaj časa. Prepričan pa je, da bo lahko ob konstruktivnem prispevku vseh institucij Unije in ob "ravnanju držav članic, pri katerem pred očmi ne bo zgolj ožji nacionalni interes, ampak skupen interes Evrope in celotnega planeta", postopek končan do pomladi leta 2009.