Ministra DL Janez Šušteršič in Senko Pličanič bosta danes podala odstopni izjavi, predsednik državnega zbora (DZ) Gregor Virant pa bo o svojem odstopu poslance obvestil v ponedeljek. Ministra bosta opravljala tekoče posle do imenovanja novih oziroma začasnih ministrov, parlament pa bo vodil najstarejši podpredsednik Jakob Presečnik (SLS). “Razlog, da izstopamo iz koalicije, je, da je prišlo s strani predsednika vlade in največje stranke SDS do kršitve koalicijske pogodbe, ki med drugim določa, da bodo predsednik vlade in ministri s svojim zakonitim in etičnim ravnanjem služili za zgled,” je po odločitvi pojasnil Virant. Dodal je, da zato niso oni tisti, ki so zrušili koalicijo, ampak Janez Janša.

Janša naj bi se po napovedih na nastali položaj odzval danes po seji vlade.

Manjšinsko z 41 glasovi

Trenutno je na položajih ostalo devet ministrov in ministrica brez listnice. V koaliciji pa so ostale SDS in NSi ter Desus in SLS, ki imajo skupaj v parlamentu 41 poslancev. Janša tako že danes vodi manjšinsko vlado.

“Delovanje manjšinske vlade je izjemno problematično in edina državotvorna, razumska poteza bi bila, da bi šel predsednik vlade po zaupnico,” je ponovil Virant. Vseeno pravi, da bodo v opoziciji “zelo zelo konstruktivni” in bodo glasovali za predloge, ki se jim bodo zdeli dobri.

Če Janša glasovanja o svoji zaupnici ne bo predlagal, bi bila možna konstruktivna nezaupnica, o kateri se je govorilo v začetku tega tedna, kjer bi novega mandatarja predlagala nova večina v DZ, vendar je za to vse manj možnosti. Vse tri izstopajoče stranke so namreč zahtevale, da z mesta predsednika druge največje parlamentarne stranke PS dokončno odstopi predsednik PS Zoran Janković, ki je svojo funkcijo le zamrznil.

Če bodo konec februarja ali v začetku marca izstopili iz vlade tudi štirje ministri Desusa in SLS, bo v Janševi vladi ostalo pet ministrov in ministrica brez listnice, v DZ pa bi imela koalicija le še 30 poslancev podpore.

Spremenili bi zakon

Pravnik Rajko Pirnat meni, da bi bila v tem primeru pogojno možna uporaba 11. člena zakona o vladi, ki pravi, da mora predsednik vlade v 15 dneh po imenovanju predlagati najmanj dve tretjini ministrov; v nasprotnem primeru DZ ugotovi, da mu je prenehala njegova funkcija. “Menim, da bi se jo dalo uporabiti, vendar je res zapisana samo za primer, ko se prvič imenuje vlada,” pravi Pirnat. S tem pa se ne strinja pravnik Tone Jerovšek, ki ocenjuje, da če se v parlamentu ne morejo dogovoriti ničesar novega, velja, da podpirajo starega premierja. Pirnat je dodal, da bi se kljub dilemam lahko ta člen uporabil v skrajnem primeru, če se ne bi nič zgodilo v treh mesecih.

Po treh mesecih začasnih ministrov mora predsednik vlade predlagati nove stalne ministre, ki jih mora potrditi DZ z večino vseh poslancev. Glede na Virantov odgovor jih v DL ne bi podprli: “DL bo naredila vse, kar je v njenih močeh, da se ta agonija z razpadajočo vlado in koalicijo čim prej zaključi.” K temu je dodal, da bi lahko spremenili tudi zakon o vladi. Od marca bi lahko namreč imela opozicija 55 poslancev.