Konec januarja bo minilo eno leto od izvolitve Janeza Janše za predsednika vlade; v začetku februarja je zaprisegla njegova vlada. Podatki kažejo, da sta le dva meseca zatem v državi zavladala očitni pesimizem in negotovost.

Slovenci so zategnili mošnjičke in se množično odpovedali večjim nakupom – lani spomladi se je tako med drugim močno (za kar 15 odstotnih točk) povečal delež tistih, ki v prihodnjih 12 mesecih niso načrtovali nobenega večjega nakupa. Hkrati je izjemne padce doživela potrošnja gospodinjstev.

Previdnost in varčevanje

Vsak tretji Slovenec v kratkem ne načrtuje večjega nakupa. “Na zmanjševanje potrošnje v času krize je poleg zmanjševanja razpoložljivega dohodka vplival tudi previdnostni motiv, kar pomeni večjo nagnjenost k varčevanju. Gospodinjstva predvsem nakupujejo manj trajnih dobrin, kot so pohištvo, gospodinjske naprave in novi avtomobili. Poleg tega se zmanjšuje prihodek v trgovinah z živili, predvsem v hipermarketih, kar kaže tudi na spreminjanje nakupovalnih navad,” razmere povzemajo na uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Ljudje se tako bolj odločajo za cenejše, diskontne trgovine, namesto za dražje blagovne znamke se odločajo za trgovske znamke, nakupujejo v več trgovinah ter so bolj pozorni na akcije in promocije.

Večina plač pod tisoč evri

Sicer pa je na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov mogoče izračunati, da 65 odstotkov ljudi pri nas na mesec zasluži do tisoč evrov neto, 30 odstotkov jih po našem izračunu prejme od 1.044 do 1.963 evrov, pet odstotkov pa več kot 1.963 evrov na mesec.