Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru pred zbrano množico udeležencev dejal, da tabori, ki so potekali v Sloveniji v 60. letih 19. stoletja, govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Glede tabora v Ljutomerju je opozoril, da je bil s 7.000 udeleženci impozanten tudi za današnje čase, uspelo pa mu je tudi povezati narodne in lokalne probleme.
|
Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih. premier Janša |
|
Premier je opozoril, da morajo biti obletnice izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, obenem pa nam "osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost ... Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom“, je še dejal.
Slovesnosti so se udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki.
Zedinjena Slovenija
Na prvem slovenskem taboru so jasno in glasno postavili zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. V
poltičnem programu so bile postavljene zahteve po skupni kraljevini Sloveniji, v okviru
Avstrijskega cesarstva, enakopravnosti slovenskega jezika v javnem življenju, izraženo pa je bilo
tudi nasprotovanje vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Program Zedinjene
Slovenije se je še okrepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871.
Slovesnosti ob okrogli obletnici v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko so predstavili monografijo Ljutomer – osrčje Prlekije. V petek se je končal znanstveni simpozij, odkrili so spominsko ploščo ob 50. obletnici prve samopostrežne trgovine v Sloveniji in doprsni kip Radoslava Razlaga.