Kot je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Ali Slovenija potrebuje ustavne spremembe? v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika povedal prvak SDS Janez Janša, je potrebno, ko govorimo o družbenem zastoju, omeniti tri stvari. To so po njegovem mnenju nerazčiščena preteklost, slabo delovanje sodne veje oblasti in stanje, ko lahko del državljanov, "posvečenega prebivalstva, z ravnanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita", pridobi privilegirane pozicije v družbi.

Po besedah predsednika SDS gre pri spremembi ustave za pomembno temo. Dodal je, da bo v naslednjih mesecih in letih v Sloveniji potekala razprava o tem, kako odpraviti družbeni zastoj. Temu zastoju, je pojasnil, smo priča že dolgo časa, zadnje čase pa se po njegovo še ostreje nakazuje. Kot je izpostavil, je potrebno vse konceptualne dileme, ki so se pojavile v času sedanje gospodarske krize, kanalizirati v debato.

"Probleme imamo zaradi nerazčiščene preteklosti"
Pri predstavitvi desetih točk ustavnih sprememb ni imel namena, da bi predstavil kompleksno ustavno materijo, je dejal Janša. Ob tem je zatrdil, da imamo v Sloveniji probleme zaradi nerazčiščene preteklosti, "ko se o nekaterih pomembnih stvareh še prepiramo in ni potrebnega soglasja". Če neka družba zločina - ne glede na to, kdo ga je storil - ne prepozna kot zločina, potem ima ta družba probleme, je opozoril.

Kot je dejal, se tujci čudijo, kako lahko poimenujemo ulico v glavnem mestu po človeku, "ki je zagotovo odgovoren za smrt deset tisočev in ki ni niti en dan svoje oblasti vladal z demokratičnimi volitvami". "Vprašanje je, ali so nekatere temeljne civilizacijske norme prepoznane ali ne. Mislim, da niso," je poudaril.

Na okrogli mizi so med drugim sodelovali še ekonomist Bernard Brščič, dosedanji evropski poslanec Miha Brejc, filozof Dean Komel ter pravna strokovnjaka Jurij Toplak in Matej Avbelj.