Kako potekajo dogovori glede določitve lokacije nadzornega organa (NO) Galilea, 3.4 milijarde evrov vrednega projekta Evropske komisije, sprašuje v poslanskem vprašanju Janez Janša (SDS), do lani predsednik vlade, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča (Zares) in ministra za promet Patricka Vlačiča (SD).

Bomo dobili 3,4 milijarde evrov vreden projekt?
Gradnja evropskega sistema satelitske navigacije, ki naj bi bil konkurenca ameriškemu GPS, Slovenija pa se je potegovala za upravni sedež, naj bi dobila svojo lokacijo v Tehnološkem parku v ljubljanskem predelu Brdo. Za sedež Galilea je konkuriralo 11 držav, tista, ki ga bo dobila, pa bo v prihodnje odgovorna predvsem za varnost programov (izdaja certifikatov in podobno) in trženje aplikacij, opravljala pa naj bi tudi naloge, ki jih bo dodelila Evropska komisija.

Janša v vprašanju ministroma piše, da je naša država lani "med enajstimi potencialnimi gostiteljicami po sklepu, ki je bil junija 2008 sprejet na vrhu EU, ostala poleg Češke praktično edina resna kandidatka za sedež NO Galilea. Sklep Evropskega sveta iz junija 2008 namreč določa, da se nove agencije primarno dodeljujejo novim članicam EU. Dejstvo je tudi, da smo dobili zelo dobro tehnično oceno naše kandidature".

Janša trdi, da smo favorit
Kandidatura za sedež evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo je postala strateški projekt v času njegove vlade, Janšo pa zdaj zanima, kakšen status ima vloga za NO Galileo in kdaj predvidoma naj bi bila sprejeta dokončna odločitev. Pravi namreč, da je bil v času slovenskega predsedovanja Svetu EU dosežen dogovor o uredbi o izvajanju Galilea, ki je pravna podlaga za izvedbo Galilea ter opredeljuje finančni in upravljavski vidik projekta.

Z ministrstev za visoko šolstvo in promet so nam sporočili, da Janševega poslanskega vprašanja še niso prejeli.