V nadaljevanju preberite:

• Država je v prvem četrtletju ustvarila 607 milijonov evrov primanjkljaja.
• Odhodki so rasli hitreje od prihodkov, predvsem zaradi socialnih izdatkov in plač v javnem sektorju.
• Javni dolg se je medletno znižal na nekaj več kot 46,31 milijarde evrov.

Država je v prvem četrtletju letos ustvarila primanjkljaj v višini 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad. To je bilo več kot v enakem času lani, ko je dosegel 468 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Javni dolg je bil medtem z nekaj nad 46,31 milijarde evrov oziroma 64,8 odstotka BDP medletno nižji.

V letu dni že skoraj dve milijardi evrov primanjkljaja

Javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos je bil medtem nižji kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je ustavil pri 704 milijonih evrov oziroma 3,8 odstotka BDP.

Podoben po obsegu je bil v drugem lanskem trimesečju, ko je znašal 599 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka BDP. Skoraj izravnane pa so bile javne finance v tretjem lanskem četrtletju. V celotnem letu 2025 se je tako primanjkljaj sektorja država ustavil pri skoraj 1,8 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP.

Denarja v državno blagajno vse več: Največ so prinesli socialni prispevki

V sektorju država so statistiki v prvih treh letošnjih mesecih 21. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so dosegli nekaj več kot 8,30 milijarde evrov in bili medletno višji za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka.

Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili v medletni primerjavi višji za 377 milijonov evrov oziroma 12,5 odstotka. Davčni prihodki so zrasli za 229 milijonov evrov oziroma 6,6 odstotka.

Državna poraba prehitela prihodke

A rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Skupni izdatki države so se tako v prvem letošnjem trimesečju ustavili pri 8,91 milijarde evrov in se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zvišali za 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka.

Nominalno so se najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 256 milijonov evrov oziroma za osem odstotkov. Sredstva za zaposlene, torej za plače v javnem sektorju, so bila višja za 198 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili medletno višji za 185 milijonov evrov oziroma za 22,4 odstotka, izdatki za obresti na dolg države pa za 15 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka.

Javni dolg še vedno presega 46 milijard evrov, a se vendarle znižuje

Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja letos znašal nekaj več kot 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem leto dni prej je bil nižji za 906 milijonov evrov oziroma 4,8 odstotne točke, gledano v deležu BDP.

Malenkost nižji, za devet milijonov evrov oziroma 0,9 odstotne točke, je bil tudi glede na konec leta 2025. Znižal se je predvsem dolg na podlagi kratkoročnih posojil, so pojasnili statistiki.

Dolg države na centralni ravni je znašal 45,33 milijarde evrov ali 63,4 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti je dosegel 1,31 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali za 68 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP dolga.

dezurni@styria-media.si