Podjetniški inkubator, ki je nastal na pobudo trboveljskega Dewesofta, bo vodil 22-letni Jernej Pangeršič, ki se je po intenzivnem programu socialnega podjetništva na ameriški univerzi Watson kljub dvema ponudbama za službo, kjer bi zaslužil med 80.000 in 90.000 dolarji, odločil za povratek v domovino. O tem, kaj lahko podjetja pričakujejo in kakšno pomoč bodo podjetnik ponudili, smo se pogovarjali z 22-letnim direktorjem inkubatorja.

Katapult naj bi svoja vrata odprl predvidoma jeseni, koliko podjetij bo predvidoma mesto dobilo v Katapultu?

Foto: Katapult/Facebook Katapult Računam, da bi lahko avgusta že prve start-upe povabili naj se pred uradnim odprtjem udomačijo. Prostor imamo za šest podjetji, ostalim pa lahko ponudimo druge storitve.

Kaj pa si lahko obetajo? 

Pred nastankom Katapulta smo ugotovili, da obstaja kar nekaj institucij, ki pomagajo stat-upom idejo razviti do prototipa. Nato jih malce našminkajo in pošljejo pred investitorje naj se sami znajdejo. Mi pa si želimo pomagati takrat, ko je zares težko, ko podjetja že imajo prototip in je potrebno narediti korak do proizvodnje in proizvode tudi začeti prodajati. Tu nekje smo se želeli umestit.

Imamo prostore, imamo tudi proizvodnjo. Potem je tukaj še znanje Dewesofta in Chipola, kako organizirati zadeve in prodajati v tuje države. Imamo tudi dogovore s tujimi distributerji, da bodo imela podjetja iz Katapulta enake pogoje kot Dewesoft. Tudi z enim od logističnih podjetji se pogovorjamo o pošiljanju paketov pod takimi pogoji.

Na kakšna podjetja pa računate?

Računamo na tehnološka podjetja s fizičnim produktom. Če lahko pomagamo bomo z veseljem, ne glede na to s kakšne branže prihajajo.

Trbovlje se po eni strani zaradi navezave na Dewesoft zdijo smiselna izbira, glede stanje regije pa bi lahko trdili, da tudi popolnoma nelogična. Kako vi gledate na to?

Ena in edina misija Katapulta je zmanjšanje brezposelnosti v Zasavju. Če pogledamo iz te perspektive, je Zasavje edina logična izbira.

Potem računate predvsem na zasavska podjetja?

Niti ne, že zdaj imamo tudi povpraševanja ljubljanskih podjetji. Vztrajali pa bomo pri tem, da vsako podjetje naredi nekaj v smeri, da bo imela tudi regija nekaj od tega. Če so iz Ljubljane, bi lahko imeli na primer proizvodnjo v Trbovljah. 

Na svojem blogu ste v aprilu zapisali, da ima "v Zasavju trenutno podjetništvo podobno stigmo kot punk rock nekaj desetletij nazaj". Se vam zdi, da se s projekti, kot je Ustvarjalnik ali pa podjetniški pospeševalniki to stigmo počasi razbijate?

Spremembe je mogoče zaznati predvsem v mlajših generacijah. Mislim, da se v tem trenutku nabira kritična masa "čudakov", ki malce drugače razmišljamo in ko nas bo dovolj, mislim, da se bo tudi spološna miselnost spremenila.

V več intervjujih ste že povedali, da ste zavrnili ponudbe za 80 tisoč dolarjev letne plače, ker bi radi svoje znanje, ki ste ga pridobili v ZDA, prenašali naprej. Kaj je mislite, da je tisto kar slovenskih podjetnikom napram miselnosti ameriških manjka? 

Predvsem imamo v Sloveniji strah pred neuspehom. V ZDA tudi, če so nekomu propadla že štiri podjetja, bo odprl še petega. Slavili ga bodo kot heroja, ker si upa. Če v Sloveniji tvojemu podjetju ne gre najbolje, pa je najbolje, da ga kar zapreš in se skriješ nekam, da te bodo križali, ker ti ni uspelo.

barbara.erzen@zurnal24.si