V oddaji Tarča so se včeraj, 18. septembra, pogovarjali o tem, kaj se dogaja z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji. Država prispevek pobira, storitev pa ni. Centri za socialno delo niso izdali še niti ene odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu. Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je za oglaševalske kampanje o dolgotrajni oskrbi porabilo že več kot 90 tisoč evrov.

Foto: Mediaspeed Joc Pečečnik Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič je v oddaji vprašala poslovneža Joca Pečečnika, kaj si misli o tem, da ključni vodje dolgotrajne oskrbe vsaj štiri dni v tednu delajo od doma, sistem pa medtem ne deluje. Pečečnik je odgovoril: "V Levici se je dobesedno nabrala ena mularija, ki se dela norca iz cele države in vseh državljanov. Moje stališče je, da to absolutno ni prav in da takšnim ljudem tega, kar počnejo zdaj v državi, ne bi smeli pustiti."

Dodal je še, da očitno socialisti vodijo politiko vlade bolj, kot bi bilo pričakovati, glede na njihov dejanski delež sedežev v parlamentu: "Vlada se mora vprašati, zakaj v vsem obdobju nismo sprejeli niti enega liberalnega – konkretnega – zakona, sprejeli pa smo nešteto neumnih zakonov. Uveljavljajo jih fantje, ki so o tej ideologiji brali v knjigah in si niso dobro zapomnili, da brez dela ni jela."

Sam ima drugačno zamisel o dolgotrajni oskrbi. Pravi, da država na tak način duši prebivalstvo z davki in da bi bilo bolje, če razdelimo ljudem denar, da si sami sfinancirajo dolgotrajno oskrbo.

Odziv Levice

Na ostre besede Pečečnika so se s stranke Levica že odzvali. V stranki so mu napisali javno pismo in ga objavili na družbenih omrežjih. "V resnici smo mi, ta mularija iz Levice, vedno bili fiskalno najbolj odgovorna stranka," so zapisali in poudarili, da so za razliko od drugih vedno iskali realne finančne vire za zakone, ki jih predlagajo. "Nikoli se nismo izogibali temu, da bi odkrito povedali, da bo nekaj stalo in da bo za to treba plačati," so pojasnili.

Pečečnikovemu očitku, da zagovarjajo le teorijo iz knjig, so vrnili očitek, da gre pri njegovem razmišljanju za "navadno neoliberalno mantro". Pravijo, da je njegova ideja o dolgotrajni oskrbi "točno tisto stanje, ki ga imamo že 30 let: povprečne oskrbnine znašajo okoli 1200 evrov mesečno in sežejo navzgor tja do 2000 evrov". Sprašujejo ga, ali res pričakuje, "da lahko razdremo z davki financirane storitve – naše vrtce, bolnišnice, gasilce, ceste in železnice – do te mere, da bo ljudem ostalo dovolj denarja za tako visoke položnice?"" 

"Na ta način dobimo ameriško javno zdravstvo, britanske železnice ali pa slovenski stanovanjski trg. Ki ga je krstila Jazbinškova razprodaja fonda javnih najemnih stanovanj, zaradi česar se mi, mularija, še danes držimo za glavo," so še zapisali v Levici.

Pravijo, da njegove zamisli, kako bi ljudje sami financirali svojo oskrbo – namesto da bi se plačevala iz javne blagajne – preprosto ne sodijo na področje socialne države. Namigujejo mu, da gleda na vse skozi podjetniške oči, a da to na področju dolgotrajne oskrbe ni primerno: "V svetu podjetništva delujete v pogojih neizprosne medsebojne in globalne konkurence, to razumemo. Ampak javne storitve so nekaj drugega. Javne storitve pomenijo to, da vsi prispevamo v skupno blagajno, za tistega, ki v nekem trenutku potrebuje storitev. In vsak med nami se bo nekega dne postaral."

xxx

V Levici sicer priznavajo, da sistem trenutno ne deluje tako, kot bi moral, a odgovornosti za to ne prelagajo na idejo same dolgotrajne oskrbe, temveč na desetletja zanemarjanja področja. A kljub temu vztrajajo, da so v zadnjem obdobju naredili več kot kdorkoli v preteklih tridesetih letih – in da bodo vztrajali, dokler sistem ne bo zares zaživel.

dezurni@styria-media.si