Morska meja in slovenski stik z odprtim morjem sta ključnega elementa mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, po Jurijevem predlogu pa bi kondominij oziroma skupno upravljanje veljalo za le za sporni del akvatorija - od Piranskega do morskega koridorja z mednarodnimi vodami.

Hrvaški predlog

Podobno zamisel je že sredi aprila predlagal nekdanji poslanec Hrvaške socialno-liberalne stranke in Libre Ivo Škrabalo. Starosta liberalne politike na Hrvaškem je svoj predlog naslovil na hrvaškega predsednika Stipa Mesića in premiera Iva Sanaderja, vendar mu nbista odgovorila. Bistvo predloga je, da Slovenija in Hrvaška prekineta pat položaj,  vsa sporna morska površina pa bi postala prostor skupne suverenosti.

Po Jurijevih besedah bi kondominijski koridor Sloveniji jamčil neposreden stik z odprtim morjem, Hrvaški pa kontinuirano morsko teritorialnost do morske meje z Italijo.

Možnost omejevanja oz. nadziranja plovbe proti koprskemu pristanišču ne bi bila "niti teoretična", glede t. i. dimnika poudarja Juri, med prednostmi oblikovanja kondominija pa med drugim izpostavlja, da bi bila skupna suverenost obeh držav nad spornim delom akvatorija "zelo blizu pričakovanjem, tradiciji in kulturi sobivanja istrskega prebivalstva".

Kot je spomnil poslanec Zaresa, so o tovrstni možni rešitvi - ta se je v mednarodnopravni praksi sicer že izkazala za učinkovito, med drugim pri razmejitvi med Nikaragvo, Hondurasom in Salvadorjem v zalivu Fonseca - v zadnjih letih spregovorili že različni poznavalci tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Kot sicer priznava Juri, bi bilo oblikovanje kondominija morda bolj uresničljivo po vstopu Hrvaške v EU in kasneje schengensko območje, saj trenutno ostaja odprto vprašanje formalne kompatibilnosti kondominija s schengenskim režimom. Če tovrstna rešitev torej ne bi bila mogoča takoj, "bi jo lahko obravnavali perspektivno, za čas skupnega pripadanja držav EU in schengenskemu prostoru", dodaja poslanec.