S slovensko-ruskim sporazumom se zaokroža trasa plinovoda, h kateremu so že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska, poročajo tuje tiskovne agencije. Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu so se začeli spomladi leta 2008. Sporazum mora sicer ratificirati še državni zbor.

Podjetje brez posebnega davčnega statusa
Skladno s sporazumom bosta Gazprom in Geoplin plinovodi ustanovili skupno podjetje, v katerem bosta imela vsak polovični delež, sedež družbe, ki bo upravljalo oz. gradilo slovensko traso Južnega toka, pa bo v Sloveniji. Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Skupno podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani. Podjetje bo tako upravičeno do nadomestila izpada v primeru dodatnih davčnih obremenitev, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči.

Projekt, vreden najmanj 10 milijard evrov
Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo, več bo pokazala študija o izvedljivosti projekta - pripravljata jo Gazprom in Geoplin plinovodi -, ki bo rezultate predvidoma dala prihodnje leto. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov plina, delovati naj bi začel v letu 2015, ko naj bi plin dobili tudi slovenski odjemalci. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov.