"Potrebni so radikalni ukrepi," je minister za finance Franc Križanič po seji vlade pojasnil, kako bo vladi letos uspelo javnofinančni primanjkljaj v ožjem smislu obdržati pod petimi odstotki BDP, upoštevajoč še Kad in Sod pa bo primanjkljaj nekoliko presegel to mejo.

Križanič pojasnjuje, da je denarja zmanjkalo v glavnem iz dveh razlogov − prvi je precej manjši priliv sredstev s strani davka od dohodka pravnih oseb, drugi pa je sklad za pomoč Grčiji, v katerega mora država zaradi zavez EU v prvem letu plačati 145 milijonov evrov.

V prihodnje bo zaradi ostrih rezov najbolj trpelo področje prometa in zdravstva, je povedal Križanič. Investicije se bodo v veliki meri prestavljale v prihodnje leto, obenem bo država varčevala pri materialnih stroških. Premier Borut Pahor je pri tem povedal, da si bo za cestno in železniško infrastrukturo prizadeval za javno-privatno partnerstvo.

Z enega na 12 evrov
Dodatno pa bo denar v državno blagajno prišel z dvigom trošarin, v prvi vrsti na tobak, elektriko in zemeljski plin. Trošarini za elektriko in plin bosta nadomestili izpad dohodka od davka na CO2 in bosta prehodni. Za elektriko se bo tako trošarina za megavatno uro povišala z enega kar na 12 evrov. Spremenjeni trošarini bosta veljali do konca prihodnjega leta, Križanič pa danes ni hotel pojasniti, kakšne posledice bosta imeli na položnicah državljanov, po predvidevanjih pa bo zato elektrika dražja za 10 odstotkov. Več o tem bo znano jutri.

GZS: Konkurenčnost pa taka
Na napovedan ukrep dviga trošarin so se že odzvali pri GZS, kjer menijo, da bo to močno poslabšalo konkurenčnost gospodarstva. "Uvedba novih trošarin na energente za podjetja je nov signal v nizu, ki sporoča, da Slovenija postaja vse manj konkurenčno gospodarsko okolje," demantirajo želje premierja, da bi Slovenijo odprli tujemu kapitalu.