Vsi, ki verjamemo v demokracijo, ne pa v pokrajine, bomo na pokrajinskem referendumu v škripcih. Vprašali nas bodo namreč, ali imamo raje golaž ali vampe, kot se je slikovito izrazil tajnik volilne komisije Marko Golobič. Kaj pa če ne maram niti golaža niti vampov? Ena možnost je, da ostanem doma ali pa kljub temu grem na referendum in oddam neveljavno glasovnico. Vendar pozor, kljub temu bom dobil serviran golaž ali pa vampe! Odvisno pač od tega, kaj bodo izbrali tisti, ki bodo izbirali, in tisti, ki bodo naročila zbirali, prebirali in interpretirali.

Pokrajina = razvoj?
Če podprete pokrajine, podprete razvoj, pravi minister za lokalno samoupravo, nerazvita okolja pa bodo dobila desetkrat več denarja kot zdaj. Komu bomo denar vzeli, mi ni jasno. Poleg tega ne drži njegova trditev, da bomo na referendumu dobili odgovor, ali si državljanke in državljani pokrajine želijo, saj nas tega sploh ne bodo vprašali. Če ste proti, ste lahko le proti svoji pokrajini.

Ne dogaja se prvič, da politiki pozivajo k neudeležbi na referendumu. Ko je pri referendumu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo to storil takratni premier Tone Rop, sem se nemudoma s kolesom odpeljal na volišče in oddal svoj glas. Zdelo se mi je sprevrženo, da k bojkotu ljudskega glasovanja pozove politik, ki je ravno z ljudskim glasovanjem dobil službo in oblast. Ker so mi poslanci tako zelo zožali možnost odločanja, pa se lahko zgodi, da se bom 22. junija s kolesom odpeljal na izlet, ne na volišče. Iz jeze, ker me sprašujejo, čeprav so se že odločili.