Olje na ogenj priliva predlog o “neizplačilu” regresa, vse pa je začinjeno s hitrim upokojevanjem in reorganizacijskim odpuščanjem. A to so (šele) dobro “napumpana” pogajalska izhodišča.
Če bi vlada plače res kanila porezati za 15 odstotkov, in to 1. maja, bi bil čez palec prihranek že letos okoli 350 milijonov evrov. V gradivu, ki ga je pripravila vlada, pa je naveden le 226-milijonski učinek, prihodnje (celo) leto pa bi to prineslo le še dodatnih 176 milijonov.
Realnost. To kaže, da bo (dejansko) znižanje plač (verjetno) nekje okoli petih, šestih odstotkov. Formul, kako se bo kompromis ustavil ravno pri tej številki, je lahko več.
Ena (zelo verjetna) je “poračun” na račun odprave plačnih nesorazmerij. Da je pet-, šestodstotno znižanje plač glede na trenutne plače realnejše, daje slutiti tudi poteza ministrstva za zdravje.
To je zdravstveni blagajni zaukazalo, naj izvajalcem cene zdravstvenih storitev poreže le za tri odstotke in ne za sedem, kot je to Samo Fakin, šef ZZZS, že storil. Glede na to, da tudi do 75 odstotkov cene zdravstvenih storitev predstavljajo plače, torej v teh treh odstotkih ni prostora za kar 15-odstotno znižanje plač.
Ampak do 5. aprila bomo najprej gledali več nadaljevanj izmenjave ostrih besed in celo kak manjši protest, v velikem finalu pa (s stisnjenimi zobmi) – kompromis.