Več kot 300 tako imenovanih rdečih velikanov (gre za nebesno telo, ki nastane, ko zvezda, podobna našemu Soncu, odmre in se njen volumen zelo poveča) je skupina astronomov iz Francije, Belgije in Avstrije spremljala z vesoljskim teleskopom Corot in tako razvozlala razmerja v notranjosti zvezd. Njihovo delo je omogočilo revizijo in nadgradnjo do zdaj veljavnih teorij.

Zmanjkalo bo vodika
Rdeči velikan ni samo spektakularen pojav na razvojni poti zvezd, ampak tudi napovedani konec našega Sonca. Kaj bo, ko bo v petih milijardah let v notranjosti Sonca zmanjkalo vodika, potrebnega za proces zlitja jeder (pri tem se večinoma jedra vodika zlivajo v jedra helija), ki Soncu zagotavlja energijo? Sonce se bo "napihnilo" na štirikratnik sedanjega volumna. Helij v notranjosti bo začel goreti, v zunanjih plasteh pa se bo vžgal vodik.

Ta stadij bo v Soncu, ki je prejkone povprečna zvezda, trajal nekaj milijonov let, nakar se bo zdaj glavno telo našega Osončja spremenilo v belo pritlikavko, kot se imenuje zadnji stadij razvojne poti zvezde.

Opazovali oscilacije
Četudi lahko dandanes znanstveniki vse terorije preverijo z računalniškimi simulacijami, opazovanja ne morejo kar tako odpisati. Da bi lahko hkrati opazovali dogajanje v notranjosti Sonca in oddaljenih zvezd, se astronomi naslanjajo na oscilacije, ki potekajo skozi in čez nebesna telesa. Oscilacije se pojavljajo zaradi turbulenc v notranjosti zvezd. Za boljšo predstavo jih lahko postavimo ob bok vreli vodi v loncu s pokrovko. Način, kako se oscilacije v zvezdi širijo, pove precej o jedru nebesnih teles.

Znanstveniki, ki so proučili okoli 300 rdečih velikanov, zabeležili in izmerili njihove oscilacije, zdaj ugotavljajo, da so pogoji v notranjosti rdečih velikanov drugačni, kot so domnevali do zdaj. Izkazalo se je, da je pritisk na oscilacije na njihovi poti skozi materijo določene zvezde manjši, kakor so menili. Določili so tudi obstoj nenavadno dolgih in konstantnih oscilacij.