To se je izkazalo na današnjem zasedanju ministrov, pristojnih za promet in telekomunikacije, ko so se Velika Britanija, Nemčija in Nizozemska izrekle proti predlogu Evropske komisije, da naj bi denar za projekt vzeli iz proračunskih rezerv Evropske unije. Evropskemu komisarju za promet Jacquesu Barrotu so omenjene države očitale, da je njegov predlog financiranja Galilea premalo dorečen, predvsem pa naj bi bila njegova "ocena tveganja" prenizka. Države skrbi, kaj se bo zgodilo, če finančna sredstva, ki jih je za projekt Galileo predvidel Barrot, ne bodo zadostna. Ali se bo na novo odpirala finančna perspektiva, so se spraševale, a komisar je bil odločen, da njegove ocene trdno držijo.

Različni predlogi za financiranje

Velika Britanija bi denar za Galilea namesto iz proračunskih rezerv vzela iz naslova Konkurenčnost za rast in zaposlovanje. © AFP

Velika Britanija se je eksplicitno opredelila proti uporabi proračunskih rezerv. Namesto tega bi Britanci na novo postavili prioritete v sklopu naslova 1A finančne perspektive 2007–2013 – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje. Nemčija je pri tem poudarila, da je finančna perspektiva "takšna, kot je" in da Barrot preprosto ni predstavil dovolj drugih alternativ za rešitev vprašanja financiranja Galilea. Nizozemska je poudarila, da bi bila revizija finančne perspektive "precedenčni primer" in zato je treba najti nove možnosti financiranja. Velja izpostaviti, da se je v bran komisije in francoskega komisarja Barrota postavila Francija.

Slovenija: Za predlog komisarja, a z zadržki

Po besedah Radovana Žerjava Slovenija predlog EU podpira, vendar naj se ta še bolj prouči in analizira. © BOBO

Predlog Evropske unije načeloma podpira tudi Slovenija, vendar je novi minister za promet Radovan Žerjav  pri tem opozoril na "enakopravno sodelovanje vseh članic EU pri izgradnji in uporabi sistema Galileo" . Dejal je, naj se industrijska mreža podjetij, ki sodelujejo v projektu, razširi tudi na nove članice. Podobno kot tudi nekatere druge države, vključno z Nemčijo, je Slovenija dejala, da je treba predlog komisije še proučiti in analizirati – navsezadnje tudi zato, ker bi se morali do njenega predloga opredeliti tudi drugi ministri EU, vsaj še finančni. Sicer pa je predlog Bruslja na pozitiven odgovor novih članic naletel tudi zato, ker to pomeni, da novih finančnih bremen novinke ne bodo nosile.

Za projekt manjka vsaj polovica denarja
Da je do zagona projekta še dolga pot, dokazuje tudi sama višina finančnih sredstev za njegovo uresničitev. Po predlogu komisije bi namreč potrebnih 2,4 milijarde evrov za projekt vzeli iz neizkoriščenih sredstev za kmetijstvo, natančneje za ohranjanje in upravljanje naravnih virov za leti 2007 in 2008, in sicer 2,189 milijarde evrov; 220 milijonov evrov iz neporabljenih sredstev, namenjenih za administracijo evropskih institucij v letih 2007 in 2008. Za projekt Galileo je sicer 0,3 milijarde evrov že na voljo v sklopu sedmega okvirnega raziskovalnega programa.