V nadaljevanju preberite:
- Na vprašanje, kako se torej obnašati na dopustu, ni enotnega odgovora.
- V različnih obdobjih so bila pričakovanja glede tega, kako se obnašati na dopustu različna.
- Na dopustu počnite tisto, kar vam ustreza.
Počitnice so v polnem razmahu, skoraj milijon Slovencev je navkljub novim in novim podražitvam okupiralo sosednjo "lijepo našo". Potrditev argumenta, da Slovence pri odločitvi za dopustniško destinacijo nikoli ni vodila ekonomska racionalnost, ampak bolj nostalgija in z njo povezana neuklonljiva navezanost na našo sosedo.
Številni slavni in manj slavni se že hvalijo in razkazujejo na različnih družbenih omrežjih. Letošnji trend niso samo osebki pod palmami in kokosi in tisti za volanom agresivno belo-srebrnih plovil, ki grozeče hitro vijugajo po prostranem morju, ampak avtoportreti različnih dam in gospodov, ki razkazujejo posledice svojih tragikomičnih lepotnih operacij.
To, da so počitnice postale priročno sredstvo za samo promocijo ni posebej udarna novost. V dobi interneta in socialnih omrežij je pač samoumevno, da so zvezde Instagrama vseprisotne in, da ne mirujejo, da jih morda sledilci ne bi pozabili, ali pa nadomestili s tistimi še agilnejšimi, še bolj vseprisotnimi.
Prisilni socialistični počitek
Zanimivejši se mi zdi odnos med tem, kaj si ljudje mislijo glede tega, kako se je treba na dopustu obnašati. Še globoko v socializmu je bil namen dopusta strogo v počitku. Prevladujoča mentaliteta je narekovala, da se mora vsaj na papirju vladajoči delavski razred, odpočiti, pa če si tega želi ali ne.
To je pomenilo, da tudi, če je bil človek perfektno spočit, je vseeno moral oditi na plažo, razgrniti brisačo in se več ur trpeče nastavljati soncu ter prodirati bos v vodo ob špičastih kamnih in hinavsko prežečih morskih ježkih. Da bi se nato poplačal za ves ta trud, je moral nujno skočiti še v bližnji bife na pivo ali sladoled.
Nič ni bilo narobe niti s tem, če se ga je že dopoldne krepko nacedil. To je spadalo v dopustno pravico. Žlahtna kapljica, pa četudi v enormnih količinah, je pomenila obvezni formalni odklop od napornega dela.
Če na dopustu ne delaš, nisi frajer
Potem je prišla zgodnja doba kapitalizma, v kateri se je vse skupaj obrnilo na glavo. Tam v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in tudi še v dva tisočih, si bil glavni frajer, če si tudi na dopustu delal oziroma sklepal posle.
Prevladoval je recimo modus operandi, v skladu s katerim je oče mamo in male otroke odpeljal v Poreč in se nato hitro vrnil nazaj v svojo firmo. Ni bilo malo žena, ki so tako zagnane može vsaj uradno hvalile – poglej, moj mi je pa kavalirsko plačali dopust in šel nazaj delati – čeprav so bile v resnici srečne predvsem zato, ker so imela pred njimi in njihovimi neumornimi poslovnimi monologi vsaj nekaj časa mir.
Obdobje odklopa
Potem je prišlo obdobje, ko je prevladal trend, da mora biti dopust namenjen odklopu. Popolnemu odklopu. Treba je bilo "izpuhteti". V ta sklop je sodil tudi radikalni digitalni odklop – popolna nedosegljivost na mobitelu in na elektronski pošti. To je bilo obdobje, ko še ni bilo pametnih telefonov in ko so bila socialna omrežja še v nastajanju.
S tem trendom ni bilo načelno nič narobe, problem so imeli samo nekateri svojci, ki so poskusili stopiti v stik s svojimi dvajsetletniki, tridesetletniki in tudi starejšimi, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Samo zato, da bi od njih slišali, da je z njimi vse v redu, da so varno prispeli.
A telefon je bil izključen ali je zvonil v prazno, elektronskih sporočil kar ni in ni bilo, marsikdo je dobesedno izginil za dva ali tri tedne in domišljijo glede svoje usode prepuščal zaskrbljenim staršem in prijateljem. Tudi sam sem enkrat ali dvakrat postal takšna prikazen in še danes mi je žal za to, da sem svojcem povzročal skrbi, katerih se takrat sploh nisem zavedal.
Instagram dopust
Nato so popolno zmedo glede namena dopustovanja povzročila socialna omrežja. Zdaj na dopustu ni bilo več smiselno niti preveč počivati niti preveč delati, ampak predvsem razkazovati se in hvaliti. Medtem ko so bile eksotične destinacije še pred dvajsetimi leti rezervirane samo za pristne popotnike in resnične poznavalce sveta, so zdaj iz različnih Facebook profilov nadležno zijale fotke samo očaranih vplivnic in estradnic in estradnikov iz Dubaja ali Zanzibarja.
Kako se torej obnašati na dopustu?
Na to vprašanje ni enotnega odgovora. Sam, kot direktor pravnega podjetja, imam ta privilegij, da je moj službeni čas precej raztegljiv oziroma fleksibilen, kar pomeni, da sem recimo "kakšen torek" povsem svoboden, moram pa zato delati kakšno soboto in nedeljo.
Nič drugače ni na dopustu. Ker se moramo resni šefi vsaj z enim očesom vedno malo ukvarjati z našimi podjetji (nenavadno bi bilo, če tega ne bi počeli), to počnem tudi na dopustu, recimo v dopoldanskem času, ko pregledujem elektronsko pošto ter komuniciram s sodelavci in poslovnimi partnerji.
A tega nikakor ne občutim kot breme, saj – kot prvo – imam svoje delo rad in me ne utruja in – kot drugo – mi še vedno ostaja obilo časa za vse običajne dopustniške aktivnosti, kot so počitek, ukvarjanje s športom, branje, urejanje vrta ipd.
Nismo seveda vsi v isti koži in zaposleni na dopust praviloma gledajo drugače kot šefi. Pri njih je odklop razumljivejši, tisti, ki opravljajo fizična dela pa komaj čakajo na to, da bodo deset ali štirinajst dni enostavno ležali na plaži ali pod palmo. Kdo jih ne bi razumel?
Ne dopustujte samo zaradi dopustniškega statusa
Največja traparija je na dopust oditi zato, ker to počnejo tudi drugi, recimo družinski člani, sodelavci, sosedje. Vsak je "svojega dopusta kovač" in razmišljanje s svojo glavo je umetnost, ki je žal ne zmore vsak.
Če se vam zdi, da boste na dopustu pač naredili kakšno službeno nalogo, zato da vas ne bo pričakala gora dela, ko boste znova v službi, ne oklevajte! To razumite kot priročno preventivno zdravilo zoper post dopustniški stres.
Predvsem pa na dopustu počnite točno tisto, kar vam paše. Kar čutite, da vam pomaga. Posvetite čas družini, če vam je zanjo zmanjkalo časa, medtem ko ste delali. Ali pa prijateljem.
Ne pozabite, zdravi in dobri odnosi v družini, med prijatelji in na delovnem mestu so sestavine tako imenovanega »quana«. Vseobsegajočega zadovoljstva na vseh ravneh. Sreče.
mag. Boštjan J. Turk
bolano do konca. ti kar podpiraš vse kar je moderno.... boli me kurac za tvoje menje in smernice. jst bom …