Protestniki in njihov šef Andrej Kurnik so z izbiro tarče svojih protestov pokazali, da ne razumejo, kaj se dogaja v Sloveniji. Ne razumejo, kdo je v resnici vzel mladIm prihodnost. Če bi razumeli, za svoje glavne tarče ne bi izbrali ljubljanske borze.

Na borzi se namreč že nekaj let ne dogaja prav nič. Ljubljanska borza je mrtva. Nikomur ne povzroča škode. Resnici na ljubo tudi koristi ima od nje le malo kdo. Kje bi potemtakem morali protestirati nezadovoljni Slovenci?

Mariborčani bi morali taboriti pred sedežem svoje nadškofije. Tam so namreč poniknile stotine milijonov evrov. Koprčani pa bi morali razobesiti transparente pred Istrabenzom, kjer je Bavčar skuril premoženje več generacij.

Ljubljanski protestniki imajo na voljo več simbolično zelo primernih lokacij. V soboto bi se lahko na poti med Kongresnim trgom in borzo ustavili pred Banko Slovenije. Gospod Kurnik, to je namreč inštitucija, ki bi morala brzdati pogoltne bankirje. Pa jih ni. Še več, Banka Slovenije zahteva, da je treba banke še dodatno dokapitalizirati.

Protestnike bi lahko odpeljali tudi pred Križaničevo ministrstvo za finance, ki je goreče navijalo, da je treba Slovencem vzetii proračunski denar in z njim zamašiti bančne luknje. Lokacija je zelo primerna za proteste, saj je tam tudi Zalarjevo pravosodno ministrstvo, ki ne kaže velike zagrizenosti pri razkrinkavanju ključnih akterjev gospodarskega kriminala.

In nenazadnje, protestniki bi šli lahko tja, kjer se je v petek vse začelo: pred Novo ljubljansko banko. Tam so pohlepno in amatersko delili milijone. Tame je izpuhtelo naše premoženje.

A pri Ljubljanski banki protestniki naletijo na paradoks. Tam imajo stično točko s tako imenovanimi neoliberalci. Oboji namreč nasprotujejo dodatnemu vbrizgavanju javnega denarja v NLB. Izhodišča za nasprotovanje so sicer različna, vendar to ni tako pomembno.

Pomembneje je, da imajo krivci za izpuhtele milijarde in oropano prihodnost konkretna imena: bivši in sedanji šefi bank z Marjanom Kramarjem na čelu, nesposobna minister Križanič in guverner Kranjec, diletantski finančniki Igor Bavčar, Boško Šrot, Bine Kordež, požrešna gradbena barona Ivan Zidar in Hilda Tovšak, brezbožni ekonom Mirko Krašovec, itd.

Protestniki, ki so sobotno akcijo preprosto kopirali z Wall Streeta, so zato zgrešili tarčo.