Kaže, da bo Zlata Ploštajner prva ministrica, ki bo odšla iz Pahorjeve vlade. Posebnega čudenja dejanje sicer ne bo deležno, saj so v prvem letu ministri (sicer zgolj verbalno) odstopali kot po tekočem traku. Dogodek je izgubil ekskluzivnost. Skoraj vsak četrtek, ko zaseda vlada, pricurlja novička, da je kak minister za dosego cilja zagrozil z odstopom. In premier Pahor, kažejo izkušnje, vedno stopi na stran tistega, ki bi morda odšel. Najbrž ga skrbi videz. Če ne bi bilo tako, bi do kakšne kadrovske menjave gotovo že prišlo.

Cvetličar
Pravzaprav je Pahor talec koalicije. Ploštajnerjeva, ob imenovanju najmanj prepoznavna v ministrski ekipi, je še najmanjša težava. Verjetnost, da je ugotovila, da ji je funkcija življenje postavila na glavo, pa velika. Gotovo jih med nami ni veliko, ki bi ponujenemu ministrskemu mestu, in to na področju, kjer velja za strokovnjaka, rekel ne.

Večje težave je imel in bo imel tudi v prihodnosti Pahor ali katerikoli drugi mandatar, ki bo moral sestavljati koalicijsko vlado. Pahor ob sestavljanju vladne ekipe vsaj za tretjino ministrov, za delo katerih zdaj prevzema odgovornost, zagotovo ni imel pojma, ne kdo so ne kako delajo ne kaj si želijo. Vzeti jih je moral zgolj zaradi koalicijskih kvot.

Razmislek o večinskem volilnem sistemu je zato skozi to prizmo več kot na mestu. V proporcionalnem je premier zgolj cvetličar, ki večino energije porabi za to, da mu rožice ne popadajo iz šopka. Nekoristno.