V nadaljevanju preberite:
- Ljubljana je po kakovosti zraka med 761 evropskimi mesti zasedla 652. mesto, Maribor pa 516.
- Obe slovenski mesti sta se glede na lansko leto izboljšali, Arso pa rezultate ocenjuje kot spodbudne.
- Največ težav povzročajo mala kurišča, promet in poleti prizemni ozon.
Finsko mesto Oulu ter švedski mesti Uppsala in Umea so najčistejša mesta v Evropi glede kakovosti zraka, v najnovejšem pregledu kakovosti zraka evropskih mest ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Ljubljana se na lestvici uvršča na 652. od skupno 761 mest, potem ko je bila lani na 709. mestu.
Kot so poudarili pri EEA, kljub izboljšanju kakovosti zraka v zadnjih treh desetletjih njegova onesnaženost še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi v večini evropskih mest. Lestvica kakovosti zraka v evropskih mestih tako po pojasnilih EEA omogoča primerjavo mest na podlagi izpostavljenosti prebivalstva ključnim onesnaževalcem, kot so delci PM 2,5, dušikov oksid in prizemni ozon, ter povezanega tveganja umrljivosti v letih 2024 in 2025. Po opozorilih EEA je prav dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka tista, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroča najresnejše zdravstvene posledice.
Ljubljana in Maribor daleč od evropskega vrha, na samem dnu hrvaško mesto
Med prvo dvajseterico evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo predvsem finska, švedska, estonska, islandska in norveška, med njimi tudi Talin in Reykjavik.
Slovenija pa se z Ljubljano in Mariborom uvršča na 652. in 516. mesto od skupno 761 mest na lestvici, medtem ko sta lansko leto na lestvici zasedli 709. oz. 589. mesto.
V zadnji deseterici najdemo italijanska mesta, kot so Padova, Cremona, Saronno, Brescia, Torino, Monza in Milano ter grško mesto Janina. Na dnu lestvice pa najdemo hrvaško mesto Slavonski Brod.
Arso presenetil z oceno
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so ob objavi posodobljenega evropskega pregledovalnika zraka v mestih pojasnili, da vir za pripravo poročila EEA predstavljajo podatki Arsa. Ti so po njihovih zagotovilih preverjeni, redni in primerljivi.
Po pojasnilih agencije je uporabljena metodologija za razvrstitev držav na lestvico ostala enaka kot lani. "Preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu gleda na drobne delce PM 2,5, dušikov dioksid in prizemni ozon. Metodologija upošteva tudi, kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala," so navedli in dodali, da so bili upoštevani podatki za leti 2024 in 2025.
Poleg razvrstitve mest na lestvico po kakovosti zraka pa EEA omogoča tudi pregled izmerjenih ravni od leta 2013 dalje, kar omogoča jasen pregled sprememb ter spremljanje dolgoročnih trendov. "Podatki, ki jih za Slovenijo zagotavlja Arso, so del skupnega evropskega sistema spremljanja kakovosti zraka. Agencija izvaja meritve onesnaževal v zunanjem zraku, zagotavlja preverjanje kakovosti podatkov, pripravlja podatke in poročila ter jih posreduje v evropske zbirke podatkov. Na tej podlagi lahko EEA pripravi primerljive ocene za države in mesta po Evropi," so bili jasni.
Letošnja objava podatkov EEA je za Slovenijo po oceni Arsa "spodbudna". "Pozimi so še vedno pomemben vir onesnaženja mala kurišča, v mestih promet, poleti pa se zlasti ob vročem in sončnem vremenu pojavlja problem prizemnega ozona. Zato so natančne meritve, pravočasno obveščanje javnosti in ukrepi za zmanjševanje izpustov še naprej izredno pomembni," so izpostavili.