Vlada in posamezna ministrstva že več dni zaporedoma pošiljajo sporočila, koliko evropskih sredstev in kateri projekti so ogroženi, ker je proračun blokiran zaradi referendumske pobude. Niso pa odgovorili na naše vprašanje, ali bi bilo smiselno popustiti sindikatom.

Konkretna cena blokade

Ne od vladnega urada za komuniciranje ne od ministrstva za finance in javno upravo včeraj nismo izvedeli, koliko bi stalo, če bi v celoti ugodili sindikatom. Po zelo grobih ocenah bi pet odstotkov (toliko želi vlada glede na rebalans znižati plače) od približno štirih milijard za plače pomenilo 200 milijonov evrov. Če bi se s sindikati srečali na sredini, bi dogovor stal sto milijonov evrov. Spomnimo, da bo uskladitev pokojnin z rastjo plač, ki jo je v koaliciji izposloval Desus, prihodnje leto stala do 50 milijonov evrov.

Ministrstva tudi niso odgovorila, kako bi po njihovem mnenju lahko dosegli s proračunom za prihodnje leto predvideno znižanje plač, ne da bi kršili obstoječe kolektivne pogodbe in zakone, ki določajo normative.

Dvanajstine niso novost

"Vlada ne le da se z nami ne pogaja o morebitnem umiku referenduma, ampak je odpovedala tudi vsa napovedana srečanja, denimo s finančnim ministrom. Vidijo namreč zlato priložnost, da za nesprejem proračuna okrivijo sindikate in jih uničijo," pravi Branimir Štrukelj iz sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Meni, da so grož-
nje po ukinitvah subvencij in propadu projektov odveč, saj smo proračun po dvanajstinah že izvajali leta 2001.

Odpuščanje za vogalom

Štrukelj opozarja, da je vlada prekršila sporazum, ki ga je podpisala. Po njem naj zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne bi bilo večje od enega odstotka. Zanje je zvišanje učne obveznosti v osnovni in srednji šoli ter dvig pedagoške obveznosti na univerzah del uresničevanja načrta o znižanju mase plač v sprejetih proračunih. "Če povečaš število otrok v oddelkih in daš več obveznosti učitelju, se odločiš tudi za odpuščanja," pravi Štrukelj. To po njegovem mnenju potrjuje tudi odtegovanje soglasij k razpisovanju novih gimnazijskih oddelkov. "Ekonomska šola Ljubljana ni dobila soglasja za noben gimnazijski oddelek za prihodnje leto, kar pomeni, da se bo v nekaj letih zaprla, to pa pomeni odpuščanje osebja," še pravi Štrukelj.

Stavka se lahko podaljša

Zato so se na glavnem odboru Sviza soglasno odločili, da pristopijo k enodnevni splošni stavki. Glasovanje članov se bo začelo 7. in končalo 11. januarja. Stavka naj bi bila predvidoma 23. januarja. Glavne stavkovne zahteve bodo enakopravna pogajanja o masi plač in pogojih dela v javnem sektorju, ohranitev delovnih mest, utrditev socialne države, ohranitev obsega in kakovosti javnih storitev ter spoštovanje prejšnjega stavkovnega sporazuma. Če zahteve ne bodo izpolnjene, Sviz ne izključuje zaostrovanje stavke.