Mnenja, kako bo ukinitev sekundarija vplivala na slovenski zdravstveni sistem, so različna. Šef zdravstvene blagajne se nadeja, da bo s tem še kaj prihranil. Dobra prijateljica, bodoča mlada zdravnica, mi tudi pravi, da je to dobra odločitev. Zdaj "mlada" zdravnica, ko opravi študij pa sekundarij in specializacijo, pa medtem rodi še dva otroka in lahko končno začne delati povsem samostojno, niti ni več tako mlada, stara je 37, 38 let.

PREBERITE ŠE: Pogodbeno delo za krajše vrste

A roko na srce, že zdaj sekundarij ni obvezen, temveč le šestmesečno pripravništvo. A večina dve leti izkoristi, da kalkulira in v drugem ali tretjem poskusu le prijavi specializacijo, ki si jo želi. Tako je februarja od 303 specializacijskih mest ostalo nezasedeno kar 125 mest. Zakaj? Slikovito mi da odgovor znanec, bodoči zdravnik: "Kaj imaš raje; da te pregleda ginekolog, ki si je to želel postati in to dela z veseljem, ali tak, ki ni imel druge izbire, pa je to specializiral? Jaz sem proti sistemu vzemi ali pusti."

Čisto verjetno bodo bodoči zdravniki na "pravo specializacijo" v prihodnje raje čakali na borzi dela in v tem primeru ukrep ne bo imel bistvenih učinkov. Prihranki sicer bodo, zdravnikov pa čez šest let ne bo zato nič več.

Podjetne pogodbe
In posledično se tudi število in obseg podjemnih pogodb – zdravniki bodo dodatno po novem lahko delali kar v lastni bolnišnici ali zdravstvenem domu – ne bosta tako hitro zmanjšala. Bi pa bilo smiselno, če so se zdravniki pri tej rešitvi sklicevali na učitelje, ki si denarnico že leta lahko plemenitijo z dodatnim delom za svojega delodajalca, da se ne pozabi, da se pri učiteljih natančno ve, koliko morajo narediti za plačo. Pri zdravnikih pa se za zdaj o nujnosti uvedbe meril obsega dela le govori.