"Sodišče je mnenja, da se lahko zaslišanje nadaljuje brez njegove navzočnosti," je dejal južnokorejski sodnik O-Gon Kwon. Ob tem je poudaril, da se je Karadžić "svobodno in nedvoumno" odločil, da ne bo navzoč, "moral pa bo sprejeti posledice tega''.

Vprege nacionalizma
Sojenje 64-letnemu nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov so včeraj zaradi njegove odsotnosti preložili. Bojkot začetka sojenja je Karadžić, ki se zagovarja sam, napovedal že pretekli teden, češ da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe.

"Ta primer je primer o vrhovnem poveljniku, človeku, ki je vpregel sile nacionalizma, sovraštva in strahu, da bi uveljavil svojo vizijo etnično ločene BiH: Radovanu Karadžiću," je ob začetku branja obtožnice dejal tožilec Alan Tieger. Dodal je, da je Karadžić "etnično očistil velika območja BiH" med vojno, ki je terjala okoli 100.000 smrtnih žrtev, 2,2 milijona ljudi pa je moralo zbežati z domov.

Bil je "arhitekt politik, ki so bile osnova zločinov, in vodja sil, ki so jih izvajale," je dodal Tieger.

Genocid nad Muslimani
Enajst točk obtožnice Karadžića bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida.

Karadžić je obtožen ''sodelovanja v obsežni skupni kriminalni dejavnosti, katere cilj je bila odstranitev bosanskih Muslimanov in Hrvatov z ozemelj BiH, za katere je trdil, da bo ozemlje bosanskih Srbov'', še piše v obtožnici.

Ključni del obtožnice sta dve točki, ki Karadžića bremenita genocida, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Dokument tožilstva vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi.