Kapitalizem temelji na predpostavki popolnoma informiranega potrošnika, ki se racionalno obnaša. Naš pokojninski sistem je od tega modela oddaljen več svetlobnih let. Razumem, da ne bom mogel imeti enake pokojnine, kot imam plačo. To je bilo možno v generaciji mojih staršev. Prebivalstvo se stara, vse manj ljudi dela za vse več upokojencev. Razumem. Ne razumem pa tarnanja, da premalo dodatno varčujemo za pokojnino. In da se za varčevanje odločamo prestari, ko majhni zneski nimajo več haska. To je popolnoma razumljivo, saj nam manjka osnovna informacija, na podlagi katere bi se lahko odločili: koliko pokojnine lahko pričakujemo od države. To je osnova, na podlagi katere se bom odločil in začel že zdaj varčevati ali pa se odločil, da bom vse pognal po grlu in po 65. letu živel z zelo majhno pokojnino in socialno pomočjo. Odločitev je moja.

Ignoranca. To, draga država, da nas puščaš v nevednosti, je podcenjujoče in neodgovorno. Zato, dragi Borut, dragi Karl, zahtevam, da nam zavarovancem vsako leto zagotovita razumljivo poročilo, koliko pokojnine lahko na podlagi dosedanjih plač in pod določenimi predpostavkami pričakujemo. Prepričan sem, da je to največ, kar lahko za naše pokojnine stori nova vlada. Denarja, če ga ni, namreč ne more pričarati. Ne verjamem, da je poštnina večji strošek kot ustvarjanje upokojencev, ki ne morejo preživeti brez socialne pomoči. To, ali bo ovojnica, v kateri bomo prejeli izračun, oranžna, kot je na Švedskem, ali kake druge barve, pa, Borut in Karl, izberita sama.