Začasni podatki, ki jih je objavil slovenski statistični urad, potrjujejo, da je za sadjarje in vinogradnike lansko leto bilo slabo. V sadovnjakih so pridelali za 40,6 odstotka manj sadja, v vinogradih pa je bil pridelek manjši za petino.
Še posebej slaba je bila letina češenj, ki ji je bilo v primerjavi z letom poprej v intenzivnih sadovnjakih manj za več kot tretjino. Precej slabše so obrodila tudi hruške, breskve, nektarine in jabolka. Slednjih je bilo v intenzivnih sadovnjakih za polovico manj. Vzrok za to gre iskati v vremenskih nevšečnostih, ki so se lani aprila odvile v najmanj ugodnem času. Škodo po pozebi v sadjarstvu so lani ocenili na več kot 80-odstotno.
Bolj uspešno je bilo lansko leto za pridelovalce zelenjadnic. Pridelanih jih je bilo skupno okrog 62.000 ton, kar je 14,4 odstotka več kot v letu poprej. Večji pridelek je v glavnem posledica za desetino večje površine, namenjene gojenju teh vrst.
Medtem ko je bil pridelek krompirja povprečen (okrog 85.000 ton), je bilo boljši pridelek suhih stročnic, strnih žit in koruznega zrnja. Slednjega so pridelali rekordno veliko, in sicer okoli 346.000 ton. To je 13 odstotkov več od povprečnega pridelka zadnjih desetih let. Povprečni hektarski pridelek pa je tehtal 9,5 tone, kar je največ doslej.
dezurni@zurnal24.si
Jap... lansko leto je ledeni oklep (ob prvem maju) trajal nekje 4 dni - dovolj, da je vso cvetje sadnih …