Osrednji dogodek ob današnjem dnevu reformacije je bilo bogoslužje v evanglečičanski cerkvi Primoža Trubarja. Vodil ga je škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo, udeležil pa se ga je tudi predsednik republike Borut Pahor.
"Tovrstna praznovanja so pomembna, kajti pomagajo nam, da se zavemo in se prepričamo o svoji lastni vrednosti in pomenu, da namenimo še več skrbi za lastno identiteto in pri tem še posebej izrazimo ponos na te naše prednike," je dejal Filo.
Ob pol šeti uri bo tudi v Kopru tudi slovesnost ob dnevu reformacije, ki ga v organizira Evangelijska skupina Skala.
"Reforme smo prehitro opustili."
"Slovenci smo bili del evropskih reformatorskih gibanj tudi v 80. letih prejšnjega stoletja, a smo reformne ideje prehitro opustili," pa je na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije, ki je bila včeraj v Novi Gorici, poudaril rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Po njegovem danes živimo v državi, kjer je državljane strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme.
Slovenski narod je z reformacijo prvič vidno stopil na evropski oziroma svetovni zemljevid, saj smo takrat postali aktivni del evropskih gibanj in procesov, je spomnil slavnostni govornik letošnje proslave na predvečer praznika.
Ideje slovenskih reformatorjev so tako dvigale Slovenijo iz "barbarske provincialnosti" v sam vrh evropskih narodov. "Kot štirinajsti narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo dobili moderno slovnico," je navedel Zavrtanik.
Reformacija je prinesla tudi nove poglede na razmere v družbi, odnose med ljudmi in oblastjo ter na cerkvene institucije. Zavrtanik sicer meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije, a obenem izrazil prepričanje, da bi se ta brez reformacije razvila mnogo kasneje. Luther in reformatorsko gibanje sta se namreč postavila na stran znanosti in dajala prednost opazovanju narave in pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod. "Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob in po nastanku države Slovenije pa ne in smo žal to storili sami," je dodal.
Premalo pozornosti namenili vrednotam
V času osamosvajanja smo sanje zmogli, reformnega procesa pa ne. "Je bilo dogajanje ob osamosvojitvi naše države preveč obteženo s procesom samostojnosti in odcepitve od bivše skupne domovine Jugoslavije in smo premalo pozornosti posvetili vrednotam, na katerih naj bi temeljila nova država Slovenija," se je vprašal rektor novogoriške univerze.
Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. "Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili," je dodal.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek v Novi Gorici.
takih reform kot so v Evropi ne rabim, samo pohlep in denar šteje, sramota
Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, …
zares smo pozabili na človeške vrednote. če samo pogledamo na to da je več kot se podvojilo število multi bogatašev …