Foto: Boštjan Tacol Anja Zupanc Gasilci brez primerne, pravzaprav brez vsakršne opreme ne morejo reševati naših življenj in premoženja. Drži? In kdo, spoštovani sodržavljani in politiki, je ob zadnji poplavni katastrofi v državi nase prevzel največje breme odpravljanja posledic in reševanja posameznikov nasploh? Ja, drži, predvsem gasilci, ki so več dni in noči skupaj tičali v blatu in vodi. Pa si zdaj poskusimo predstavljati tole: kako bi bilo videti, če bi gasilci morali najprej prikolesariti ali celo preteči nekaj kilometrov do poplavljenih uničenih hiš, ker bi imeli že tako edino vozilo pokvarjeno in ne bi imeli denarja za popravilo? Najmanj tragikomično, mar ne?

Stroški. Novo gasilsko vozilo menda stane okoli 400 tisoč evrov. In če neko gasilsko društvo za nakup novega vozila na leto od države prejme samo 200 tisoč evrov, potem morajo – po čisto gospodinjski logiki – gasilci pač vsaj eno leto varčevati za novo vozilo. Če jim seveda država vseh 200 tisočakov prilije k enaki vsoti, ki jo bo gasilcem dala leto pozneje. Če pa privarčevati ne morejo, ker hkrati potrebujejo tudi drugo povsem osnovno opremo za reševanje, so tudi gasilci prisiljeni vzeti kredit na banki. Prav to se gasilcem ne zdi čisto nič gospodarna rešitev. Raje bi privarčevali vsaj majhen del denarja, ki ga dobijo vsako leto od države, in na koncu združili vsakoletne prihranke, ne pa da z delom prihrankov pokrivajo samo bančne obresti.