1. Ali ste za to, da Slovenija takoj izstopi iz zveze Nato? Odgovorite z da ali ne.

DSD: Da.

DeSUS: Ne.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Ne.

Gibanje za Slovenijo: Da.

Humana Slovenija: Da.

LDS: Ne.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Ne.

NSi: Ne.

SDS: Ne.

SLS: Ne.

SNS: Da.

SD: Ne.

SMS - Zeleni: Da.

SSN: Ne.

TRS: Da.

Zares: Ne.

Zeleni Slovenije: Takoj je nerealno.

2. Kdaj boste vrnili vsaj del pravic delavcem in ponovno uvedli obvezno plačevanje prispevkov, kot je bilo v času SDK? Takrat plače ni bilo mogoče izplačati, preden so bili poravnani prispevki. Kdo je bil predlagatelj tega zakona?

DSD: Delavske pravice morajo ostati nedotakljive, plačevanje prispevkov pa obvezno tedaj, ko so izplačane plače. SDK je bila ukinjena, kdo je bil predlagatelj, ne vemo.

DeSUS: Brez odlašanja bomo ponovno uvedli obvezno plačevanje prispevkov in predvideli visoke kazni za kršitve, ki jih bo odkrivala finančna policija.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Prispevki so del plačila za opravljeno delo in za nas je absolutno nesprejemljivo, če delodajalec delavcem prispevkov ne izplača. To bomo brezkompromisno preganjali.

Gibanje za Slovenijo: To mora biti prioriteta nove vlade.

Humana Slovenija: Te krivice je treba z nastopom nove vlade nemudoma popraviti. Delavci prispevke zaslužijo, delodajalec jim jih odtegne od plače, a jih ne odvede na pokojninsko in zdravstveno blagajno. To je kriminal, do njega pa prihaja zato, ker je odpovedal stari dobri kontrolni sistem SDK-ja, da plač ne moreš izplačati, če prispevki zanje niso plačani.

LDS: Referendum o pokojninski reformi, ki jo je LDS podpiral, je med drugim preprečil prepoved odlaganja izplačila prispevkov, zdaj pa eno leto ni mogoče spremeniti odločitve volivcev.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Menimo, da mora biti neplačevanje prispevkov kaznivo.

NSi: Plačevanje prispevkov je obvezno in podvrženo sankcijam. Žal so do zdaj te pogosto izostale. Vsekakor se v Novi Sloveniji strinjamo, da mora biti plačevanje prispevkov obvezno, saj so del bruto plače in del zaslužka zaposlenega, ki sicer ne gre v njegov žep, je pa njegov prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

SDS: Plačevanje prispevkov je obvezno tudi zdaj, njihovo neplačevanje je kaznivo. Podpiramo uvedbo individualnega osebnega računa, kjer bo vsak posameznik vsak trenutek videl, koliko prispevkov za pokojnino je vplačal. Tako bodo onemogočene tudi tovrstne zlorabe.

SLS: Odlog in obročno plačilo prispevkov za socialno varnost je treba čim prej odpraviti, za kar se bomo v SLS zavzemali v okviru sprejemanja nove pokojninske reforme. Največkrat se s tem samo podaljša agonija podjetjem, ki so v velikih poslovnih težavah, vzroki zanjo pa se s tem ne odpravljajo. Odprava odloga plačila socialnih prispevkov je bila predvidena že v ZPIZ-2, ki je bil pozneje zavrnjen na referendumu.

SNS: Ponovno bomo formirali SDK, ki ga je ukinila Drnovškova vlada.

SD: Tudi zdaj je plačevanje prispevkov za delavce po zakonu obvezno, neplačevanje prispevkov pa kaznivo. Bistveno bolj učinkovito pa je treba opravljati nadzor nad tem, ali delodajalci to zakonsko obveznost izpolnjujejo.

SMS - Zeleni: Prenos plačilnega prometa na banke je bila napaka, saj so se tako povečali stroški in zmanjšal nadzor.

SSN: V volilni listi SSN imamo pripravljeno celovito rešitev tega problema – tako zakonsko kot informacijsko. Zakonsko je treba namerno neplačevanje prispevkov in plač kazensko preganjati s strogimi kaznimi. Delodajalec si ne bo upal zadrževati ali neizplačevati prispevkov in plač, če ga bo lahko vsak delavec takoj kot kriminalca naznanil policiji. Informacijsko pa se lahko vzpostavi nadzor nad plačevanjem prispevkov in plač, tako da država zagotovi računalniški program, s katerim se obračunavajo plače preko podjetniškega portala, in tako prevzame nadzor v realnem času preko internetne povezave. Predlagatelj in pisatelj zakona o ustanovitvi in poslovanju SDK je bil izvršni svet SFRJ.

TRS: Temeljna zahteva stranke TRS je prav to: dosledno delovanje pravne države; še posebej v primerih, ko se država kot delodajalec obnaša na tak način. Trdimo, da je plača po ustavi varovana osebna lastnina, plačani prispevki pa delavčeva renta. Če velja, da so različne tajne pogodbe med visokimi menedžerji in upravami nedotakljive (temu mi sicer glasno oporekamo in zahtevamo vrnitev čezmernih izplačil (nagrad) za "uspešno" opravljeno delo), to velja še toliko bolj za plače in prispevke delavcev. O zakonu ne vemo ničesar. Vsekakor nihče izmed nas ni imel, ker ni mogel imeti, s sprejemom zakona nobene povezave.

Zares: Prepoved odloga, obročnega odplačevanja in odpisa plačil socialnih prispevkov je bila predvidena v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil na referendumu žal zavrnjen. Prepričani smo, da ob naslednjem poskusu prepotrebne ureditve tega področja socialni partnerji temu ne bodo nasprotovali. Zaradi zavrnjenega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju smo v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o davčnem postopku in predlog za sprejem avtentične razlage zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerima smo želeli onemogočiti neplačevanje prispevkov in zavarovati vse delojemalce/delavce, ki jim v preteklosti socialno varstveni prispevki niso bili plačani. Na pobudo Zaresa (poslanka Majda Širca) je bila sprejeta tudi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki otrokom, kljub neplačanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje njihovih staršev, nudijo celovito zdravstveno oskrbo.

Zeleni Slovenije: Plačevanje prispevkov delodajalcev je obveza, ki izhaja iz že zdaj sprejete zakonodaje. Najprej bo treba preveriti, kdo je ni izvajal in zakaj. Hkrati bo treba sprejeti takojšnje spremembe ali dopolnitve zakonov, kjer bo potrebno. Kot vemo, je SDK ukinila LDS.

3. Kakšno je vaše stališče do z zakonom obvezujočih članstev v zbornicah (denimo kmetijska zbornica)?

DSD: Smo za prostovoljno članstvo v vseh zbornicah. Če delajo dobro in v korist članstva, ni strahu za obstoj.

DeSUS: Načeloma smo proti obveznemu članstvu v zbornicah, je pa nekaj stanovskih zbornic, kjer je obvezno članstvo primerno.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Zavzemamo se za prostovoljno članstvo v vseh zbornicah. Zainteresirani naj se včlanjujejo v zbornice na podlagi kakovosti storitev in ne zaradi zakonske prisile.

Gibanje za Slovenijo: Da ostane nespremenjeno.

Humana Slovenija: Vsaka obvezna članarina krši svobodo odločitve posameznika. Naj se zbornice, te in drugačne (kmetijska, obrtna ...), raje pobrigajo, da bodo s svojimi uslugami in poslovno podporo ter podjetniškim posluhom postale nepogrešljive za obrtnike, kmete, podjetnike ... Potem bo tudi naval v njihovo članstvo temu primerno ustrezen. Brez dela ni jela. Zakaj bi tam v zbornicah redili nekoga, ki ti v zameno nazaj ne nudi ničesar ali pa skoraj nič?

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Zbornice morajo predvsem delovati učinkovito v korist svojih članov. Praviloma samo prisila ni dober recept za članstvo v katerikoli zbornici.

NSi: V osnovi se zavzemamo, da je vsako članstvo v katerikoli organizaciji prostovoljno. V posameznih primerih pa bomo ukrepali tako, kot bo želela večina članstva v zbornici.

SDS: Če bi večina članstva v različnih zbornicah želela prostovoljno članstvo, bomo to podprli.

SLS: V SLS se načelno nagibamo k prostovoljnemu članstvu, vendar se zavedamo, da bi to za določene zbornice zaradi izpada osnovnega vira prihodkov pomenilo, da bi se morale praktično ukiniti. Vprašanje pa je, kdo bi lahko prevzel njihovo vlogo zastopnika posameznih interesnih skupin. Zato smo prepričani, da je treba rešitve iskati predvsem v racionalizaciji poslovanja zbornic, da postanejo še bolj učinkovit servis, in s posameznimi zbornicami, ki imajo zelo pomembno reprezentativno vlogo poiskati ustrezno rešitev oziroma določen kompromis.

SNS: Smo proti kakršnemukoli obveznemu članstvu v zbornicah.

SD: Socialni demokrati se zavzemamo za to, da bi se člani v zbornicah sami odločali o obveznem ali neobveznem članstvu.

SMS - Zeleni: Članstvo v vseh zbornicah bi moralo biti obvezno, zato da je zbornica reprezentativna, da ni toliko zbornic, kolikor je političnih strank. Druga vprašanja pa so strošek, transparentnost zbornic ter njihova funkcija in ali je to dejavnost mogoče prenesti na resorna ministrstva.

SSN: V demokratičnih ureditvah nikogar ne smemo v nič prisiljevati. Članstvo bi moralo biti neobvezno. Zbornice morajo same pridobiti zaupanje članov na podlagi programa, ki bo privlačen za člane.

TRS: Menimo, da mora biti članstvo – kjerkoli – prostovoljno in posledica racionalne odločitve o prednostih članstva za vsakega posameznika.

Zares: V Zaresu smo prepričani, da bi moralo biti članstvo v zbornicah urejeno enovito oziroma celovito, ne parcialno, kot je trenutno.

Zeleni Slovenije: Stojimo na stališču, da mora biti katerokoli članstvo najprej v soglasju s tistim, ki se včlanjuje. Torej nasprotujemo obveznemu članstvu in predlagamo spremembe. Tako bodo birokratski sistemi vseh zbornic prisiljeni v aktivnejšo vlogo in učinkovitejše delo, kar bo v korist članstva in tudi širše družbene skupnosti. Kdo bi se branil članstva, ki mu prinaša koristi.

Foto: Žurnal24 Poslanci so soglasno sprejeli dopolnilo SLS, po katerem bodo tisti, ki državne p

4. Zakaj si poslanci in ministri zaslužijo posebno denarno nadomestilo? Zakaj ne gredo v primeru brezposelnosti po poteku mandata na zavod za zaposlovanje in prejemajo denarno nadomestilo pod enakimi pogoji in v enaki višini kot vsi ostali brezposelni delavci?

DSD: DSD bi podprla zakon, po katerem bi imeli nekdanji poslanci in ministri tolikšno nadomestilo, kot bi jim pripadalo za brezposelnost, če bi izgubili zaposlitev, ki so jo imeli pred mandatom.

DeSUS: Posebno denarno nadomestilo bomo ukinili. Poslanci naj imajo enake pravice kot vsi ostali brezposelni.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Pri funkcionarjih gre za zaposlitev za določen čas ("služba" jim po štirih letih mandata avtomatično preneha) in s tega vidika je nadomestilo smiselno, da imajo po izteku mandata čas, da si najdejo zaposlitev in se s tem ne obremenjujejo v obdobju, ko morajo opravljati svojo funkcijo. Hkrati je bilo nadomestilo tudi posledica tega, da so nekateri funkcionarji po tem, ko so se enkrat odločili za vstop v politiko, zaradi politične opredelitve težje dobili zaposlitev. Vsekakor pa je smiselno čas prejemanja nadomestila prepoloviti in ga znižati na 80 odstotkov.

Gibanje za Slovenijo: Smo za zmanjšanje tega nadomestila.

Humana Slovenija: S poslanci je tako: če so sposobni in dobro vodijo državo in ljudi, bodo imeli službo vedno. Če pa so nesposobni, jim niti nadomestilo poslanske plače niti zavod nič ne pomagata. Kdo pa bo še vzel v službo človeka – bivšega poslanca, ki je štiri leta samo klobasal in nič koristnega naredil za preprostega človeka, volivca, državo? Razen seveda "političnih botrov", ki mu po zvezah lahko potem tudi hitro priskrbijo novo službo. Le če bo imel interes, seveda. Leto dni nadomestila poslanske plače je le izgovor za njihovo "zabušavanje".

LDS: Ker so si nekoč v preteklosti poslanci sami določili ta privilegij, zdaj pa ga je zelo težko odpraviti. LDS je za to, da se taka nadomestila izplačujejo največ tri mesece po poteku mandata.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Zavzemamo se za šestmesečno nadomestilo po prenehanju poslanske in ministrske funkcije, pod pogojem, da je bil opravljen ves mandat. Nadomestilo lahko prejmejo le tisti, ki v tem času ne prejemajo drugih virov prihodkov.

NSi: Predlog, da gredo brezposelni poslanci na zavod za zaposlovanje v NSi podpiramo. Zdi se nam prav, da tudi brezposelni poslanci delijo isto usodo kot vsi ostali državljani.

SDS: Težava je predvsem v tem, da se ne izvaja nadzora nad tem, ali so funkcionarji, ki prejemajo nadomestilo, do njega dejansko upravičeni, ali se resnično ne morejo vrniti na svoje staro delovno mesto in ali v času prejemanja nadomestila aktivno iščejo zaposlitev.

SLS: Poudarjamo, da mora biti prejemanje nadomestila odvisno od trajanja funkcije, ki jo je posamezni funkcionar opravljal. Nadomestila za funkcionarje bomo zagotovo racionalizirali, njihova višina pa bo vezana tudi na trajanje funkcije, saj funkcionarji, ki so bili na položaju samo nekaj mesecev, preprosto ne morejo biti upravičeni do celotnega nadomestila. Prav tako je vprašljivo celotno nadomestilo za tiste, ki so s položaja odšli iz krivdnih ali celo kazenskih razlogov – na tem področju predvidevamo spremembe. Vseeno pa gre za mandatne zaposlitve in odgovorne funkcije, zato je določeno plačno prehodno obdobje smiselno. Bolj moramo biti pozorni le na zlorabe in neupravičena izkoriščanja tega privilegija, do katerih danes velikokrat prihaja.

SNS: Zaradi tega, ker so izvoljeni za štiri leta in jih ponavadi ne vzamejo več nazaj na prejšnje delovno mesto.

SD: Prejemanje nadomestila plače po končanem poslanskem in ministrskem mandatu je uveljavljeno v vseh parlamentarnih demokracijah kot ena od podlag za to, da se za opravljanje najodgovornejših funkcij v vsaki državi lahko pritegne sposobne in priznane posameznike, ki sicer zaradi opravljanja te funkcije izgubijo možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto. Sicer pa se zavzemamo za to, da je čas prejemanja nadomestila čim krajši, dolžina prejemanja nadomestila pa naj bo tudi sorazmerna z dolžino opravljanja poslanske oziroma ministrske funkcije.

SMS - Zeleni: Ne vidimo potrebe, zakaj naj bi ob izgubi zaposlitve funkcionarje in tudi poslance obravnavali drugače kot delavce, saj ob nastopu mandata vedo, kaj jih čaka.

SSN: Poslanci in ministri so si zakonsko zagotovili svoje privilegije. Da bi se to spremenilo, je treba popraviti zakon. V volilni listi SSN smo proti vsakršnim privilegijem kogarkoli v Sloveniji, zato bomo podprli spremembe zakona in izenačili politike z ostalimi državljani.

TRS: Vseskozi trdimo, da za to ni nobenega razloga: vsakdo, ki vstopi v politiko v voljeni funkciji, ve, da je to zaposlitev za določen čas. Delovne pogodbe za določen čas imajo jasno naveden datum izteka. Če jim ne uspe najti druge zaposlitve, jih bo zavod – zajamčeno – obravnaval enakopravno z vsemi drugimi prijavljenimi iskalci zaposlitve. Tako ali tako so pri tem v prednosti: v času dela v politiki so navezali toliko socialnih stikov, da jim to bistveno olajša aktivno iskanje druge zaposlitve.

Zares: Ureditev pravic poklicnih funkcionarjev, tako med opravljanjem funkcije kot tudi po njej, je potrebna – ne zgolj zaradi dejstva, da je v 20. stoletju prišlo do profesionalizacije politike oziroma funkcij v vseh treh vejah oblasti (poleg sodne tudi v izvršni in zakonodajni), ampak tudi zaradi spodbujanja kandidiranja za javne funkcije, ustrezne kadrovske selekcije kandidatov (da funkcija postane privlačna tudi za strokovno usposobljene), kar posledično vpliva tudi na kakovost opravljanja funkcije posamezne veje oblasti in tudi države kot celote.

Zeleni Slovenije: Funkcijo poslancev slovenskega parlamenta je treba najprej urediti v skladu z ustavnim določilom, da se v parlamentu odločajo po lastni vesti in v korist naroda, ne pa po diktatu strank. To pa zahteva spremembo volilnega sistema, ki naj omogoči izvolitev določeno osebe, ne pa kandidatnih list. Strinjamo se, da je potrebno uskladiti zakon o delovnih razmerjih – tudi v primerih, ko gre za poslance slovenskega parlamenta. Upoštevati pa moramo naš skupni interes, da tem poslancem tudi v praksi zagotovimo neodvisnost od tajkunskih kapitalskih omrežij, ki zdaj v veliki meri obvladujejo državo. Postavitev poslancev v bistveno slabši položaj je potrebno skrbno premisliti, saj bi lahko povečala njihovo dovzetnost za koruptivne ali klientelistične vplive.