"Gostinski lokal na Metropolovi plaži v Portorožu je v neposredni bližini morja, kar je v nasprotju z zakonom o vodah – ta določa 25-metrski obalni pas kot morsko javno dobro –, predvsem pa sprehajalcem onemogoča dostop do pomola,” se je hudoval eden izmed bralcev, ki ni bil edini, ki se je v zvezi s tem obrnil na naš časopis. Že lani poleti, ko so hotelirji zaprli prehod čez portoroško plažo Meduza, so se številni spraševali, ali ne gre za kršenje ustavne in zakonske pravice prostega dostopa do morja.

Prehod mora biti
"Upravljalec plaže mora zagotoviti prost prehod ob morju,” zatrjuje Gordana Kerekeš, sekretarka na Agenciji RS za okolje. Po njenih besedah je sporno celo zaračunavanje vstopnin za plaže. Prav tako, nadaljuje, ne bi smeli omejevati prostega gibanja v marinah. Po drugi strani Kerekeševa pove, da je omejitev dostopa v primeru portoroškega pomola, ki je namenjen le gostom lokala Alaya na Metropolovi plaži, dovoljena. “Ne sme pa se omejiti prostega prehoda ob obali pred pomolom,” poudari.

Omejitve stvar dogovora
Povsem drugače razlaga izkušeni odvetnik s področja pomorskega prava Gregor Velkaverh. "Prost dostop do morja je vsekakor ustavna pravica, ki pa se lahko izjemoma omeji. Denimo zaradi varnosti, v primeru kakšne hidroelektrarne ali pa zaradi drugih razlogov, kot velja za nekatere plaže ali marine. Upravljalec obale lahko prepove prost prehod, če pridobi posebno vodno pravico od države,” pojasnjuje.

Podobno pravi tudi nekdanji prometni minister Marko Pavliha. Sam se sicer zavzema, da bi bilo takih izjem čim manj, dopustil pa bi jih v namene marikulture. "Imamo tako malo morja, da zagraditi obalo za vsak bife ni sprejemljivo,” je prepričan. Kot doda, namerava v okviru društva za pomorsko pravo, ki ga vodi, organizirati pohod in čistilno akcijo vzdolž slovenske obale, s čimer se bodo prepričali, koliko je je že zagrajene.