Foto: Dare Čekeliš primorska 11.10.2008, koper, suzana kos, foto: dare cekelis Ob pripravi članka Vaša ideja ni nujno vaša last smo naleteli na presenetljive trditve – kraje idej in znanja, pridobljenega iz različnih raziskav, naj bi se praviloma največkrat dogajale v najvišjih akademskih krogih. Če poenostavimo pripovedovanja sogovornikov – asistenti in raziskovalci garajo, profesorji pa si nato prisvajajo njihove rezultate. Če protestirajo, jim lahko nagajajo pri doktoratih. Žalostno.

Ob poplavi medijskih novic o številnih nepravilnostih na prav vseh področjih – ta teden je tako mafijska sprega v zdravstvu menda pomagala k odhodu ministra Tomaža Gantarja – se človeku zazdi, da je slovenska družba res gnila do obisti. Na vsakem koraku in vseh ravneh mediji največkrat trčimo praviloma le ob negativne zgodbe, primere goljufij in kraj, slabega gospodarjenja ter nemoralnosti. Da najdemo pozitivne, se je res treba potruditi.

Kako naprej? Pred dnevi se je novinarski kolega ukvarjal s precej negativistično dilemo: je Slovenija sploh zmožna preživeti kot družba. Poskušajmo biti optimistični in odgovorimo na vprašanje pozitivno. A pred tem bo, tako številni sogovorniki, potreben veliki pok. Ta pok bi moral prinesti očiščenje v slovenski politiki in prekinitev vseh spreg, ki so se spletle med njo in različnimi interesnimi krogi, na površje pa naj bi prinesel nove obraze in zaupanja vredna imena. Potencial za te spremembe zagotovo v Sloveniji je. Čaka pa nas še očiščenje umazanije, ki se je nabrala od osamosvojitve, od časov, ko smo v prihodnost gledali z optimizmom. Se jih sploh še spomnite?

Komentar se nanaša na članek Vaša ideja ni nujno vaša last.