"Angažirali smo ekipo strokovnjakov, da nam zgradijo analitična orodja, s pomočjo katerih bi lahko sistematično analizirali denarne transakcije v državi," je razkril Klemenčič. "Po približno dveh mesecih dela prihajamo do zelo zaskrbljujočih rezultatov, ki kažejo na široko razvejano korupcijo, ki se ne omejuje na politične barve. Ko preučevanje končamo, bomo vse skupaj objavili na internetu," je dodal.
Tokratni poslovni zajtrk Ameriške gospodarske zbornice (AmCham), na katerem sta bila gosta šef protikorupcijskega urada Goran Klemenčič in minister za pravosodje Aleš Zalar, je bil posvečen vprašanju, kako lahko pravosodje in protikorupcijska komisija prispevata k večji poštenosti in tudi večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Po Klemenčičevih besedah je sicer težko reči, v kolikšni meri je Slovenija zares korumpirana, vsekakor pa je korupcija v širšem smislu po njegovi oceni problem. Kot enega od vzrokov zanjo je omenil šibke institucije oziroma apatijo, ki jo je zaznati v institucijah, ki skrbijo za izvajanje zakonodaje.
Težavo predsednik protikorupcijske komisije vidi tudi v pogosto nejasnem lastništvu podjetij, ki se potegujejo na javnih razpisih, ter v dejstvu, da je v skladu s slovensko zakonodajo zelo težko zaseči premoženje, pridobljeno na nezakonit način.
Ključno je izvajanje zakonodaje
Pravosodni minister Zalar je med razpravo napovedal sprejetje zakona, ki bo razširil možnosti za zaseg premoženja. Kot je dejal, o tem pričakuje živahno razpravo, vendar je prepričan, da bo zadeva sprejeta v mandatu te vlade.
Poleg tega je napovedal spremembe zakona o kazenskem postopku, ki naj bi zagotovile dejavnejšo vlogo tožilcev. Ti imajo namreč po Zalarjevi oceni premalo diskrecijske moči, preveč čakajo na podatke policije in premalo delajo na terenu.