Klicala sta ga tudi Janković in Pahor

Foto: Žurnal24
Foto: Žurnal24 main
Preiskovalna komisija o bankah, ki se je nedavno odločila, da bo nabor prič razširila na vidne politične predstavnike, danes nadaljuje zaslišanja bančnikov.
Oglej si celoten članek

Pred njo sta nastopila nekdanja predsednika uprave NKBM Matjaž Kovačič in Andrej Plos.

Kovačič je parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah opozoril, naj za stanje v bančnem sistemu ne išče le krivcev za nazaj, ampak v tekočem projektu, to je dokapitalizacijah in prenosih slabih terjatev na DUTB. Vrednost prenosov je nesmiselna in potvarja dejansko stanje, zato bi nekdo moral reagirati, je opozoril.

Naj nekdo to preveri, je predlagal nekdanji predsednik uprave druge največje banke v Sloveniji. "Boste videli, če takšnih računovodskih preračunavanj ne bi bilo, ni bi bilo treba izbrisati podrejenih obveznic in delničarjev banke," jih je opozoril.

Svoje mnenje je ponazoril s primerom, da ga banka zdaj toži za štiri milijone evrov zaradi nekega kredita. To isto posojilo, ki je bilo zavarovano z različnimi stvarmi in tudi z delnicami, je bilo preneseno na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

"V prenosu na DUTB so bile delnice vrednotene 10,50 evra, zgodovinsko so bile najnižje pri 15 evrih, na dan prenosa so bile na borzi vredne 31 evrov, pred dvema tednoma so na borzi kotirale pri 42 evrih. Če bi te delnice prodali, bi poplačali celoten kredit, vključno z vsemi obrestmi," je orisal primer.

O posameznih kreditih nima pojma 

Glede svoje vloge v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) je kot predsednik uprave prevzel objektivno odgovornost, ne more pa prevzeti odgovornosti za druge. V banki so odobrili po 70.000 posojil na leto, za njih pa je skrbel kreditni odbor, v katerem je sodeloval le, če ni bilo navzoče predsednice odbora. Tako o posameznih kreditih, kot je dejal, "nima pojma, za to so bili v hiši drugi ljudje".

Za Stožice sta ga klicala Janković in Pahor

V odgovoru na vprašanja, ali je bil deležen pritiskov, je izpostavil, da bi morali opredeliti, ali se bančnik lahko sploh s kom pogovarja in ali to pomeni pritisk oz. tveganje. Kot je dejal, se je pogovarjal z marsikom in marsikdo ga je za kakšen projekt tudi poklical.

"Za projekt Stožice so me klicali, marsikdo. Na primer Janković in Pahor," vendar je po njegovih ocenah bolj kot to, kdo ga je klical, pomembno, česa politiki niso naredili ali pri čem so naredili še večjo škodo.

"Janković se je kot župan normalno zavzemal za projekt na njemu lasten način. Ampak ni bil tisti, ki bi lahko vplival na našo odločitev," je bil jasen glede pogovora z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Kot je pojasnil, Mestna občina Ljubljana ni bila njihova stranka, šest, sedem let so se trudili, da bi pridobili enoto v centru Ljubljane. "Strašne ljubezni ni bilo," je poudaril.

Drugače pa je, "če ti predstavnik tvojega večinskega lastnika položi na srce, da je to za vse pomembno in da bi bilo dobro, če se skuša najti v okviru svojih možnosti rešitev", je pogovor s takratnim premierom Borutom Pahorjem opisal nekdanji prvi mož NKBM.

Država ni ukrepala, ko bi lahko 

Sicer pa je za stanje v bankah kriva politika in neukrepanje države takrat, ko bi lahko. Leta 2008, ko so vsi ukrepali, je bilo dovoljeno vse. "Takrat je Evropa dovoljevala nestandardne ukrepe, ki so pomenili, delaj, kar hočeš, samo da država, banke in gospodarstvo funkcionirajo," je poudaril in dodal, da Slovenija takrat ukrepov ni sprejela. Tudi za NKBM ne, čeprav jih je uprava predlagala.

Torej je za to velika odgovornost politike. "Vi ste odgovorni," je dejal poslancem, saj sta obe največji banki v skoraj 100-odstotni lasti že skoraj eno leto, pa Slovenska odškodninska družba, vlada ali ministrstvo za finance ni sprejelo nobenega korporativnega ukrepa. Tudi poslanci so odgovorni, saj ti imenujejo predsednika vlade in ministre, je bil jasen.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.