Uničenje, ki ga je povzročil žled, je bilo največje - za okoli 25 milijonov evrov - prav na območju, ki ga pokriva Elektro Ljubljana. "Napajamo sicer vse odjemalce, vsekakor pa je trenutna zanesljivost omrežja poslabšana," pojasnjujejo in dodajajo: "Ponekod so podrti osnovni, ponekod rezervni elementi omrežja, ponekod obratujemo preko zasilnih improviziranih omrežij." Opozarjajo pa tudi na dejstvo, da so bili številni kilometri naprav prav tako odeti v led, a se niso porušili: "Posledice mehanskih preobremenitev se bodo pri teh elementih šele pokazale - v najmilejši obliki kot skrajšana življenjska doba."

Sanacija bo trajala do konca naslednjega leta

Zaradi obsega poškodb in omejenih finančnih sredstev bo sanacija potekala do konca prihodnjega leta: "Doslej smo sanirali petino visokonapetostnega omrežja oziroma dobra dva kilometra od porušenih enajst. Trenutno poteka sanacija približno petih kilometrov drugega daljnovoda, ki napaja Notranjsko," poudarjajo v Elektru Ljubljana, kjer so delavci sanirali tudi 85 odstotkov srednjenapetostnega omrežja, na nizkonapetostni ravni pa 180 kilometrov od 460. 

Brez elektrike pogosto tudi na Postojnskem

Tudi na Primorskem, kjer je žled povzročil za skoraj 19 milijonov evrov škode, obnova poškodovane infrastrukture še poteka: "Obnovili smo 65 odstotkov vseh v žledolomu poškodovanih naprav." Na Postojnskem sicer še vedno velikokrat zmanjka elektrika. Distributer elektrike zagotavlja, da bo sanacija omrežja do konca leta večinoma zaključena: "Predvidoma konec septembra bo dokončana obnova daljnovoda Pivka – Postojna, do takrat bo Postojna še vedno oskrbovana po začasnih vodih iz Pivke in Ajdovščine. Takšna začasna rešitev ni nikoli tako zanesljiva kot osnovna, a kljub temu ne beležimo pogostejših napak," poudarjajo na Elektru Primorska. 

Elektro omrežje gradijo pod zemljo

Na Gorenjskem, kjer je žled uničil 22 kilometrov omrežja, daljnovode nadomeščajo s kabelskimi podzemnimi omrežji; v tla so že vkopali 12 kilometrov povezav. Z Elektro Gorenjska sporočajo, da je njihov  stratški cilj čim več omrežja zgraditi pod zemljo, kar zmanjšuje možnosti poškodb in okvar na omrežju zaradi ekstremnih zunanjih in vremenskih vplivov, ki so na Gorenjskem zelo pogoste (voda, veter, težak sneg, žled). Že pred žledolomom smo imeli več kot 60 odstotkov omrežja zgrajenega pod zemljo, poudarjajo.

Tudi na območju, ki ga pokrivata Elektro Maribor in Elektro Celje, sanacija omrežja še poteka. Zanesljivost delovanja je tudi tu zmanjšana. Celjane še čaka sanacija najzahtevnejših objektorv, so pa obnovili štiri petine srednje napetostnega omrežja. Na Štajerskem, kjer je bilo škode za okoli 12 milijonov evrov, predvidevajo, da bo sanacija trajala še dve leti.