Na seji Sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu je 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom in šest članov izvršnega odbora ECB s predsednikom Jean-Claudom Trichetom na čelu odločilo, da Evropska centralna banka ne bo zvišala ključne obrestne mere za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke.

ECB "poslušala" številne pomisleke ekonomistov

V prid dviga obrestne mere naj bi govorili tudi inflacijski pritiski.

ECB je z odločitvijo, da ključno obrestno mero pusti pri štirih odstotkih, po mnenju finančnih opazovalcev trgom pokazala, da je pripravljena pomagati z zagotavljanjem zadostne likvidnosti bančnemu sistemu, kar naj bi umirilo finančne trge. Proti zvišanju pa so bili že pred sejo Sveta ECB tudi nekateri ekonomisti. Tako je v sredo glavni ekonomist Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Jean-Philippe Cotis ECB svetoval, naj počaka in oceni stanje na mednarodnih finančnih trgih, potem ko je postalo jasno, da so zaradi krize nepremičninskih posojil v ZDA v težavah ne samo investicijske in poslovne banke na ameriški celini, ampak tudi v Evropski uniji.

Na drugi strani inflacijski pritiski  
Ena izmed nalog ECB je tudi zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra. Čeprav inflacija z 1,8 odstotka v avgustu vztraja v okvirih, ki si jih je postavila ECB, pa je mogoče v prihodnjih mesecih pričakovati večje inflacijske pritiske. Na te je ECB dosledno odgovarjala z zvišanjem ključne obrestne mere za območje evra.