Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, bolezen pa lahko na človeku pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana sposobnost koncentracije in tudi ohromelost, ali povzroči celo smrt bolnika. Ali so ljudje o tej nevarni bolezni dovolj ozaveščeni?
"Očitno ne," nam je odgovoril profesor Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "Na to kažejo čisto praktični podatki. Ko bolnika, ki zboli in leži pri nas v bolnišnici, obiščejo sorodniki in prijatelji in vidijo, kakšen je, se kar večina odloči in vpraša, kje bi se lahko zaščitili proti tej zoprni bolezni. Zavedanja je premalo," je dodal.
Precepljenih le 10 odstotkov
Najučinkovitejša zaščita pred to nevarno boleznijo je cepljenje. A skrbi dejstvo, da je pri nas precepljenih le okoli 10 odstotkov prebivalcev, čeprav se po pojavnosti KME uvrščamo na tretje mesto med evropskimi državami.
"Precepljenost je z zgolj desetimi odstotki prebivalstva res prenizka, saj gre vsekakor za najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep proti KME. Ob tem seveda ostaja tudi zaščita z repelenti in oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami, a je to nekoliko manjšega pomena. Pomembno je tudi samopregledovanje po obisku gozdov oziroma daljšem zadrževanju v naravi," je pojasnila Eva Grilc iz Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Cepljenje v treh odmerkih
Prva dva odmerka cepiva sta priporočljiva že v zimskih mesecih, tretji sledi čez slabo leto, nato pa poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Na IVZ cepljenje proti KME priporočajo tudi otrokom od enega leta starosti dalje, saj so posledice tudi zanje lahko usodne. Proti KME so otroci cepljeni s cepivom za otroke.
"V skladu z našim pravilnikom o cepljenju je cepljenje obvezno za tiste, ki se pri svojem delu, študiju oziroma praktičnem pouku zadržujejo dlje časa v naravi in v skladu z indikacijami, ki jih postavlja inštitut. Če pogledamo sosednjo Avstrijo, kjer so imeli na avstrijskem Koroškem podobno stanje kot pri nas, so prav z izboljšanjem precepljenosti bolezen že skoraj eliminirali in cepljenje je res najučinkovitejši ukrep," je še dodala Grilčeva.
Cepivo zagotavlja zaščito za posameznika
Ko govorimo o cepljenju proti KME, se je treba zavedati, je še pojasnil Strle, da cepivo nudi zaščito za posameznika. "Če pri boleznih, ki se širijo od človeka do človeka, na primer ošpicah, precepimo veliko ljudi, je tudi izvora virusa manj in so relativno zaščiteni tudi tisti, ki se ne cepijo. Pri KME pa gre za individualno izpostavitev – če si cepljen in greš v gozd, kjer dobiš klopa, si z veliko verjetnostjo zaščiten proti KME, a to tistemu, ki ni cepljen, čisto nič ne pomaga. S stališča posameznika je vseeno, ali je cepljenih 90 ali 10 odstotkov ljudi. Zaščiteni bodo z veliko verjetnostjo tisti, ki se bodo cepili," je o cepljenju še dejal Strle.
Vbodi klopov tudi v mestu
Cepljenje proti KME je ključno za celotno populacijo, opozarja stroka, saj v Sloveniji zaznavamo vedno več vbodov klopov izven gozda, kot so mestni parki in vrtovi. Gre za bolezen, opozarjajo, pri kateri ne morejo zdraviti vzrokov in lahko bolnikom pomagajo zgolj z zdravljenjem simptomov, zato cepljenje zelo priporočajo.
V Sloveniji so sicer okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in na novomeškem območju. V zadnjem času so se okužbe pojavile tudi na območjih, ki prej niso veljala kot posebno okužena. Tako je na primer na Primorskem, kjer se je pred leti bolezen pojavljala redko. Ravno zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja in ne omejiti cepljenja le na ta območja, poudarjajo zdravniki.
Okužbo s KME lahko poskusimo preprečiti na več načinov, najprej z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v gozd, s čimer bomo klopu lahko preprečili dostop do kože. Če klopa opazimo, pa ga moramo čim prej odstraniti, zato se je treba po obisku gozda vedno temeljito pregledati.