Letošnja obupna žetev je po navedbah sindikata kmetov le povod za protest, dejanski razlog pa so slabe razmere v celotnem kmetijskem sektorju. V kakšni obliki in kdaj naj bi potekal, še ni točno določeno, če pa se razmere ne bodo začele obračati na bolje, bo najverjetneje organiziran že jeseni, je povedal predsednik sindikata Roman Žveglič.
Draga gnojila, draga krma
"Že lanska setev je bila ena od najdražjih doslej, letos pa je sledila še ena izmed najslabših
žetev pšenice. To je še dodatno udarilo po kmetih, ki se že od jeseni 2007 spopadajo z močnim
zviševanjem vhodnih stroškov, še posebej pri mineralnih gnojilih in močni krmi, ter hkratnim
zniževanjem ali stagniranjem odkupnih cen pri več pridelkih," je dejal tajnik sindikata
Jernej Redek. Dodal je, da so najbolj na udaru profesionalne kmetije – v
Sloveniji naj bi bilo sicer 20 tisoč tržnih kmetij.
Odziv ministra sledi |
|
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik se bo na konferenco sindikata kmetov odzval v sredo z izjavo za medije, so sporočili s ministrstva za kmetijstvo. |
Žetev pšenice je letos v Sloveniji katastrofalna predvsem zaradi tritedenskega deževja (moče) v času žetve. Zaradi tega je letina tako po količini kot kakovosti zelo slaba, pojavlja se kaljenje v klasu, pa tudi bolezen fuzarioza. Velik delež pšenice, za katero so kmetje pričakovali, da bo spadala v razred krušne pšenice, je tako padel v kakovostni razred C, ki ga odkupovalci in mlinarji v Sloveniji enačijo s krmno pšenico. Opeharjeni kmetje lahko ob letošnji odkupni ceni utrpijo tudi do sto evrov izgube na tono pšenice, ki bi morala biti prvega razreda, pa je le razreda C. Ker bo več pšenice namenjene za krmo, bo cena padla tudi koruzi, pričakujejo v sindikatu.
Ustanavlja se krizna skupina
Poleg tega so v sindikatu sprejeli sklep, da se ustanovi skupina za izhod iz krize za
kmetijstvo. V to skupino bodo povabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na
področju kmetijstva, in strokovnjaki s področja kmetijstva, predvsem agrarni ekonomisti. Namen
skupine je priprava ukrepov za izhod iz krize ter doseči večjo pogajalsko moč do vlade, saj je bil
njen dosedanji odziv po oceni sindikata nezadosten. Številni predlogi kmetov, na primer glede
izključitve plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje iz obdavčitve, so bili namreč
upoštevani šele naknadno, po ostrem protestiranju. Skupina naj bi oblikovala predloge za pomoč
kmetom, o njih pa naj bi nato spregovorili z vlado.
Moča naj bo elementarna nesreča
V sindikatu so še napovedali, da bodo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in
Zadružno zvezo Slovenije od ministrstva za kmetijstvo zahtevali, naj vladi predloži akt, v katerem
bo moča v skladu s predpisi EU opredeljena kot elementarna nesreča. Pri tem od vlade pričakujejo,
da bo takšen predlog nevladnih kmetijskih organizacij podprla in intervenirala ter s tem pomagala
kmetom pri jesenski setvi.