"Največji težavi sta razdrobljenost in nepovezanost kmetov. Manjših je iz dneva v dan manj, saj imajo velike težave s prodajo. Nujno bi potrebovali zadrugo, ki bi zagotavljala odkup in skrbela za primerne cene," pravi Milenko Oblak, lastnik ekološke kmetije Kozlek, ki se ukvarja s pridelavo špargljev in ovčerejo.

Na težave bistriških kmetov je opozoril kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki se je na Bistriškem mudil prejšnji teden. "Kmetovalcem bi predlagal, naj naslovijo svoje zahteve na predstavnike zadružne zveze," je dejal Pogačnik. Na Bistriškem je bilo do zdaj ustanovljenih že več zadrug, a nobena ni zaživela. Zdaj naj bi jim pomagala cerkniška.

Premalo samoiniciative
Oblak, ki je eden od največjih kmetov, sicer nima težav s prodajo, saj s šparglji redno oskrbuje enega od večjih slovenskih grosistov. "Ko sem začel pridelovati šparglje, se je pol Bistrice križalo. Čez čas bom morda prideloval melone. Treba se je prilagajati razmeram. V našem kmetijstvu je premalo samoiniciative, kmetje se preveč bojijo izzivov," komentira.

Kmetom pri prodaji pomagajo tudi kmetijske tržnice. Gre za projekt Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Njegov strokovni vodja Aleš Zidar pravi, da so v treh letih, odkar delujejo, za evropska sredstva prijavili kar 45 projektov v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov.

Toda kmete, kot pravi Oblak, pri prijavljanju na razpise ovira dejstvo, da se finančna sredstva dobi za nazaj. "Večina kmetov investicije ne more izpeljati samih, saj se ne morejo zadolžiti."