Začela se je stavka v energetiki. Sindikalisti, nekaj let pred upokojitvijo, so se postavili v bran 175 delavcem v zafuranem Tešu. Najprej so od distribucije celo zahtevali, da iz omrežja vrže nuklearko, če slučajno fantje iz Gen Energije ne bi hoteli stavkati. Ta sindikalna zalega je stala v prvih vrstah, ko so rezali Uroša Rotnika. Napenjala je vse sile, da bi združili oba stebra, da bi bilo dovolj denarja za zafurano investicijo v šesti blok, poskušali so vse, da bi skratka preživel način slabega poslovodenja in neomajnih delavskih pravic.

Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) To gre namreč eno z drugim. Branka Sevčnikarja, predsednika sindikata, sem prvič srečal v hotelu Štorman, kamor me je povabil na pogovor in mi eno uro solil pamet o tem, kako naj se vodi državna energetika. Zdelo se je, kot da ima tam pisarno, natakarji so ga tretirali kot največjega gospoda, ne sindikalista. Eden od direktorjev HSE mi je malo kasneje razložil, kako so mu knapi v Velenju postavili ceno za premog na podlagi izračuna lastnih stroškov, ne vrednosti premoga na trgu. In je zadevo pač požrl. Ker jo je moral. Tako se vodi energetika. Od spodaj navzgor. Tudi z Rotnikom sva se sprehajala po dimniku Šoštanjske elektrarne, ko je melanholično zrl proti koncu umetnega jezera, kjer je nekoč revež živel. Zdaj, oziroma takrat, pa je bil na vrhu, s tremi milijoni nepojasnjenih evrov v sefu in sindikati za hrbtom. Car! 

Da ne naštevam več. Desnica se ne ukvarja z liberalizmom, levica ne s konzervatizmom. Vsako leto imamo bolj megleno ideološko sliko, prepleteno z osebnimi kompleksi, ki na istih temeljih dobivajo le nove časovne dimenzije. Stranke bi se morale lotevati pravih problemov v državi z nekim realnim ideološkim nabojem. Če bi imeli pravo desno stranko, bi se najprej pognala v to zalego, ki je res ostala v nekem drugem sistemu. Zalego, ki levičarstvo zamenjuje za pravice brez obveznosti, ki je solidarna le, ko gre za njene koristi, ki še bolj zlorablja ideologijo za svoje pravice kot desnica. Živi v sistemu ugodnosti za vsako ceno in brez cene. Ta miselnost se je zajedla v državno, javno upravo, podjetja v državni lasti, pravzaprav prežema skoraj vsakega prejemnika socialne pomoči.

Je je, rdeč je pod kožo

Janšo na nek način razumem. Ko sem nekoč napisal komentar, ki ni bil najbolj naklonjen knapom, ki so štrajkali, sem slišal več groženj kot takrat, ko sem se v liverpoolovem dresu znašel med arsenalovimi navijači. Prejšnji sistem ni ostal v Murglah ali, kot se zdi iz retorike desnice, da fantomsko eruptira iz časovnega stroja, ki skače šestdeset let nazaj in naprej kot podivjan. Ta sistem še živi, a se ne manifestira skozi sicer za maso intrigantne in mistične strice iz ozadja. Ampak skozi strice iz ospredja. Razne Sevčnikarje. 

Je kateri od samorazglašenih desničarjev kdaj pogledal sistemizacijo delovnih mest v Rudniku Velenje? Janševa vlada je na tej osnovi celo zabila prvi in zadnji žebelj v Teš6, ki je bil svoj čas formalno razglašen za socialno – sindikalni projekt. Pa še en dokaz, da je rdeč pod kožo... Janša je pokazal svoja jajca, ko je odstopil od enotne davčne stopnje. Raje se je obrnil v levo. Danes pa se, spet raje kot da se loteva tistega, kar načenja državno blagajno in tišči k tlom vse nas, zateka k igranju s kompleksi butastih ljudi, ki za vse svoje gorje krivijo anarhiste, neke kvazi levičarje, strice iz ozadja, lezbijke in prostitutke. Pa begunce, seveda. 

Dejstvo je, da Slovenija rabi nekoga z jajci na desnici, ki ne bo paranoično nestrpen in izključevalen. Ampak ker je desnico in levico pojedla meglena ideološka slika, smo danes priča le nelogičnim ekstremom. Za ali proti. Levo ali desno. Ne pa dobro ali slabo za ljudi. In ker so desni volilci še bolj zagamani kot levi, ta prostor smatrajo za zaseden. Ljudmila se lahko razpoči, čeprav trenutno vodi najbolj normalno politiko v tej državi, kar je lahko videla in slišala na shodu to soboto. Z moralno konservativno revolucijo ne bo nič, dokler ljudstvo naseda folklori kvazi desnice, nacionalizmu, populističnem izključevanju in kvazi krščanstvu. Preveč je teh bedakov v državi, da bi se jim Janša odrekel ali oni njemu, da bi se končno naredil prostor za pravo desnico. Tako da, dragi energetiki s 1700 evri regresa, štrajkajte!, desnica vam krije hrbet kot ste ga vi nekoč krili Rotniku.