Foto: Saša Despot Nina Oštrbenk Misija Ginekolog. Človek bi mislil, da je preprosto: se naročiš, prideš in greš. Vendar ni, vsaj ne v Ljubljani. Naročila sem se že, vendar so mi najprej vljudno sporočili, da moram doplačati 35 evrov. V redu, sem rekla, saj je enako, če grem k okulistu, zobozdravniku, kardiologu ... in ne želim čakati nekaj mesecev. Na dan pregleda sem prek elektronskega sporočila dobila potrditev, da imam termin rezerviran. Zato seveda nisem pričakovala, da mi bo gospa ob prihodu v sprejemno pisarno rekla: “Doktorice danes ni, vam bom dala telefonsko številko, prek katere se lahko jutri prenaročite.” Resno, me hecate? Najprej zahtevate 35 evrov, nato pa ni nihče niti toliko prijazen, da bi mi sporočil, naj ne pridem, ker zdravnice ni. WTF?!?

Ko sem vsa razjarjena zgodbo pripovedovala kolegicam, sem slišala še veliko hujše zgodbe. Ena je že ležala na operacijski mizi, ko je prišla zdravnica, jo pregledala in ji rekla, da je ne bo operirala in naj to stori tisti zdravnik, ki je njeno zdravljenje začel. WTF?!? Poslali so jo domov in ji rekli, naj pride naslednje jutro, ko pride omenjeni zdravnik. Saj ni pomembno, ali bo še eno noč slabo spala, ker ne ve, ali bo operacija uspela.

Tretji primer. Kolegica je bila na raziskavah, in ker izvidov, ki jih je dobila, ni razumela, se je naročila pri ginekologinji, da bi ji jih pojasnila. Seveda, ni problema, le 40 evrov mora prinesti. WTF?!?

Pa res ne gre za denar, čeprav se ti zdi zaman, ker vsak mesec plačuješ obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, k zdravniku pa greš petkrat v desetih letih. Ne, gre za prisego, ki so jo dali in nanjo pozabili, ko so zavrnili operacijo, ko so za svoja pojasnila zahtevali 40 evrov. Verjamem, da ne morem vseh zdravnikov in sester metati v isti koš. Vendar ti, ki so si to privoščili, žal niso v zdravstvu zato, da bi ljudem pomagali. Zato si želim, da bi jih v prihodnosti čim manjkrat videla, če pa jih že bom, da me bodo prepričali v nasprotno.