Zgodil se je decembrski čudež. Občine so nam jasno in glasno priznale, da je zakonodaja na področju prostoživečih mačk nejasna in luknjasta. Še več, brez strahu in v dobri veri so pojasnile svoje kršitve, ki jih zanje izvajajo pogodbena zavetišča ali društva. Najbrž se ob branju današnjega članka držijo za glavo, mi pa bomo skrbno spremljali veterinarsko upravo, kako bo ravnala z odkritimi kršitelji.

Ukrepajte
Prostoživeče mačke in nevedni občinarji so le vrh ledene gore. Večja težava so nekatera zavetišča, ki podlegajo pritiskom občin in ustvarjajo dobiček na račun nemočnih živali. Le ugibamo lahko, koliko mačk evtanazirajo po nepotrebnem. Najbrž so še grozovitejše številke o mačkah, ki se, izpuščene v novo okolje, ne znajdejo in zato poginejo v nekaj dneh.

Kdaj bodo vsa zavetišča delovala v skladu s pravili in delala v dobrobit živali, je odvisno od njihovega nadrejenega. Veterinarska uprava Republike Slovenije jim očitno slabo narekuje pravila, še slabše pa jih nadzoruje. Pripravili so priporočila in sestavili pravila, ki pa jih v občinah ne poznajo. Nenehno jih kršijo in o tem nič hudega sluteč razlagajo naokoli. Končno je vsem postalo jasno, da bo treba nekaj narediti, če ne za dobrobit naših mačk pa vsaj za ugled občin, zavetišč in veterinarske uprave. Za začetek lahko svoja priporočila še enkrat razpošljejo naokrog in jih poenotijo z zakonodajo. Čez čas lahko napišejo kakšno kazen in obljubim vam, da bomo kmalu priča še kakšnemu čudežu.