Država na leto pobere skoraj milijardo evrov trošarin na goriva. Ko bomo elektrificirali vozni park, bo tega denarja vse manj. Bo še zvišala trošarine na bencin in dizel ali sledi zvišanje trošarin na elektriko? 

Trošarine za električno energijo so trenutno namreč bistveno nižje. Za sto kilometrov poti plačate pri električnem avtu tri cente trošarine, pri bencinskem in dizelskem avtu pa med dva in tri evre. 

Izračunali smo, da za polnjenje električnega avta ob povprečni porabi elektrike 18 kWh na 100 kilometrov plačate 0,03 evra trošarine. Pri porabi bencinskega avtomobila 7 litrov na 100 kilometrov plačate 2,716 evra, pri porabi dizelskega avtomobila 5 litrov na 100 kilometrov pa plačate 2,12 evra. Država bo torej pri vsakih sto kilometrih, ki jih bo nekdo prevozil z električnim avtom najmanj ob dva evra proračunskih prihodkov, za vsako vozilo, ki letno prevozi 15 tisoč kilometrov bo v proračunu zmanjkalo med 300 in 400 evrov. 

Državi se obeta velik upad prihodkov, kako jih bo nadomestila? 

Kako pa bo država, za katero ta sredstva "predstavljajo pomemben proračunski vir", izpad prihodkov z naslova trošarin (skoraj milijardo letno) ob načrtovanem zelenem prehodu, ki predvideva, da v Sloveniji do leta 2035 ne bo več mogoče kupiti klasičnega avtomobila z motorjem na notranje zgorevanje (izjema so sintetična goriva, op. p., nadomestila?

Foto: Shutterstock Tankanje

"Evropska komisija je v letu 2021 v okviru svežnja 'Pripravljeni na 55' objavila zakonodajne predloge na področju podnebja, energije in prometa, da bi sedanjo zakonodajo Unije uskladila s podnebno-energetskimi ambicijami za leti 2030 in 2050. Med predlogi svežnja je tako tudi predlog prenove okvirja Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (ETD), s katerim Evropska komisija predlaga prenovljen, stabilen in predvidljiv davčni okvir Unije, ki bo omogočal jasno usmeritev odločevalcem pri oblikovanju nacionalnih politik, ter signal investicijam, da bodo usmerjene v doseganje zavezujočih podnebno-energetskih ciljev do leta 2030 in nadalje omogočale doseganje cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050. O navedenem zakonodajnem predlogu in rešitvah trenutno še poteka razprava na Svetu EU. Končno besedilo ter začetek uporabe ETD je odvisen od stališč držav članic Unije do posameznih rešitev in poteka razprave, ki bo vodila k oblikovanju kompromisnega besedila ETD. Končnega besedila ETD ter prenosa in izvajanja v slovenski zakonodaji zato še ni mogoče predvideti," so za Žurnal24 pojasnili na Ministrstvu za finance.  

"Vsekakor bomo na podlagi aktivnega spremljanja razvoja tehnologij, ki naj bi v prihodnosti temeljile na rabi alternativnih energentov, države članice ustrezno prilagajale davčne politike z namenom, da ohranimo stabilne prihodke z naslova obdavčitve energije," so zaključili na ministrstvu, kar v "ljudskem jeziku" pomeni: prihajajo nove dajatve na elektriko ali morda bistveno zvišanje trošarin za fosilna pogonska goriva. Zvišanje trošarin za bencin in dizel bi lahko bila tudi ena od strategij vlade za hitrejši prehod ljudi od klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem k elektrifikaciji voznega parka.

Toliko država zasluži s trošarinami na bencin in dizel

Pridobili smo podatke o tem, koliko je država v preteklih petih letih zaslužila na račun trošarin za pogonska goriva. Iz podatkov je razvidno, da je velik upad Slovenija beležila v covidnih letih, ko so v državi veljali ukrepi, povezani z zajezitvijo širjenja okužb. V tem času je močno trpel tudi turizem, država je tako manj trošarin pobrala tudi od tranzita. Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije je tako omenjeni promet z milijarde (leta 2019) padel na približno 803 milijone evrov.

Lani, ko smo se vrnili v normalno obdobje brez protikoronskih omejitev, je država močno povečala prihodke pobranih trošarin, a je bila daleč od leta 2018 in 2019. Tudi zato, ker trošarin zaradi vsesplošnih podražitev energentov zaradi začetka vojne v Ukrajini ni višala.

V letih 2018 in 2019 je znesek z naslova pobranih trošarin motornega bencina znašal več kot 260 milijonov letno, nato pa je sledil drastičen padec v letu 2019, in sicer zgolj slabih 180 milijonov evrov. V lanskem letu je s tega naslova v državni proračun kapnilo dobrih 200 milijonov evrov, kar je še vedno precej manj kot leta 2018 in 2019, torej v letih pred korono. 

Trenutna trošarina za dizel znaša 0,443 evra na liter, za bencin pa 0,412 evra na liter.

Podobna zgodba je tudi pri dizlu, kjer so pobrane trošarine sicer bistveno višje kot pri bencinu. Tako je bilo leta 2018 podobno kot pri bencinu v zadnjih petih letih največ pobranih trošarin, in sicer kar dobrih 750 milijonov evrov. Skupno je tako v letu 2018 (po podatkih Fursa) država pobrala več kot milijardo evrov trošarin. Podobno je bilo tudi v letu 2019, nato pa je sledil padec. V lanskem letu je država z naslova dizla pobrala dobrih 700 milijonov evrov, skupno (dizel in bencin) pa nekaj več kot 900 milijonov evrov.

Foto: Saša Despot Dizelsko gorivo OMV

Seveda pa znižanje zneska pobranih trošarin ni odvisno zgolj od prodane količine bencina oz. dizla, saj višina trošarin, ki je določena s strani vlade, variira. Zaradi vsesplošnih podražitev v zadnjih letih so trošarine nižje, kot so bile leta 2018 in prej. Leta 2018 je trošarina po našem izračunu glede na javno dostopne podatke za bencin (neosvinčen, RON do 98) v povprečju znašala 489,68 evra na 1000 litrov. Leta 2019 v povprečju 478,29 evra na 1000 litrov, leta 2021 v povprečju 377,01 evra na 1000 litrov, lani pa v povprečju "le" 360,53 evra na 1000 litrov.  

Podobno so se trošarine nižale tudi pri plinskem olju za pogon (dizlu). Leta 2018 je tako trošarina za ta energent znašala kar 405,96 evra na 1000 litrov, lani, torej v letu 2022, pa je bila povprečna trošarina za dizel "le" 334,90 evra na 1000 litrov. 

dezurni@styria-media.si