Nevladne organizacije s področja preventive v cestnem prometu pozivajo vlado in policijska sindikata, da najdejo hitro in učinkovito rešitev, da se ne bodo ponovile napake iz leta 2016.

"Po več letih skupnega truda smo v 2017 izboljšali prometno varnost, kakršno moramo vsaj ohraniti; zato vas pozivamo, da ne ponovite napak iz časa policijske stavke leta 2016," opozarjajo v odprtem pismu, pod katerega sta podpisana David Razboršek z Zavoda VOZIM in Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo.

"Poleg učinkovitih preventivnih aktivnosti je nujno potrebna tudi kurativa s strani policije.

 David Razboršek, Zavod VOZIM

Navajajo, da je stavka policijskih sindikatov, ki je potekala v letu 2016, pustila velike posledice na področju varnosti naših državljanov.

"V prvi polovici leta 2016, ko je bila stavka v polnem razmahu, je na naših cestah umrlo 17 odstotkov več oseb kot v primerljivem obdobju leta 2015, kar pomeni 14 oseb več," pišejo v pismu. "To za sabo prinese velike psihološke posledice za svojce žrtev prometnih nesreč in tudi za njihovo širšo okolico. V Zavodu VOZIM, kot nevladni organizaciji s področja vključevanja poškodovancev in delovanja na področju preventive v cestnem prometu, to občutimo na lastni koži. Zanemarljiv pa ni niti finančni učinek."

Slovenija Tako krvavo ni bilo že tri leta

Dodajajo, da je vsaka smrtna žrtev ocenjena na 1,87 milijonov evrov, kar, če apliciramo na čas stavke, znaša 28,7 milijonov.

"Ob tem ne spreglejmo, da se je v tem času zgodilo tudi 26 odstotkov več nesreč s smrtnim izidom, ki so bile povzročene s strani alkoholiziranih povzročiteljev, ki je eden izmed ključnih razlogov smrtnosti na naših cestah," poudarjajo v pismu. "Slednje nas opozarja na to, da moramo prepoznati večplastnost negativnih posledic takega stanja ter se hkrati zavedati, da bo za popravljanje enih posledic potrebna dodatna energija in čas, za druge pa rešitve ne bo več."

"Policisti nosijo enega najpomembnejših stebrov za našo varnost, to je jasno vsem. Nisem pa prepričan, da je vsem jasno kaj to v resnici pomeni. V dneh, ko med volitvami izrečene obljube o drugačnem razumevanju stisk državljanov še niso šle v pozabo, lahko samo upamo, da bodo vladni pogajalci našli ne le posluh, ampak tudi modrost in treznost, s katero bodo dokazali, da razumejo kakšno ceno ima naša varnost."

Andrej Brglez, Inštitut za civilizacijo in kulturo

Poudarjajo, da navedeni podatki kažejo na dejstvo, da zmanjšana prisotnost policistov na terenu pomeni zmanjšanje varnosti v cestnem prometu, zato apelirajo na vse prisotne pri pogajanjih o stavkovnih zahtevah, da nemudoma najdejo rešitev, in tako v najkrajšem času končajo stavko. Izpostavljajo, da je za učinkovito delovanje policije potrebno zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bodo svoje kadre okrepili in ustrezno opremili.

Foto: Žurnal24 alkotest, policija

Nadaljevanje prekinjene stavke

Policisti od 1. oktobra nadaljujejo prekinjeno stavko, ki so jo začeli 12. februarja, nato pa sredi marca zaradi odstopa prejšnje vlade zamrznili. Od ponedeljka policisti državljanov ne kaznujejo več za manjše prekrške oziroma zanje izrekajo le opozorila. Manj jih je na na javnih krajih in ne bodo opravljali preventivnih nalog. Intervencije bodo opravljali v nujnih primerih oziroma v primerih, ko bosta ogrožena varnost in premoženje ljudi.

Policisti so sicer stavkali tudi med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače, njegovo kršenje pa je po pojasnilih obeh sindikatov eden od razlogov za to, da so se spet odločili za stavko.

dezurni@zurnal24.si