Štipendijski žakelj želi vlada izprazniti za 6,8 milijona evrov. Češ – lani je ostalo kar 11 štipendijskih milijonov neporabljenih. Gluhi so za argumente, da so za presežek kriva preostra merila, ki krijo krog upravičencev do štipendij. Ne želijo razumeti, da so merila neživljenjska, ker ne upoštevajo oddaljenosti od kraja študija. Pa je vsakomur jasno, da ima nekdo, ki študira v Ljubljani in prihaja iz Lendave, višje stroške študija od Ljubljančana, ki študira v domačem kraju. Za Lendačana je 200 evrov, kolikor znaša povprečna državna štipendija, hitro ključnega pomena, ali bo sploh študiral.

Spreobrnjenci
Junija 2007 so poslanci z balkona parlamentarne dvorane doživeli verjetno prvi (in edini) aplavz v zgodovini. Kakih 60 študentov je takrat opozicijske SD, Zares, LDS in vladne SLS nagradilo za podpro študentskim amandmajem. Hitro se je sicer izkazalo, da gre za prezgodnji aplavz, saj je bil zakon šele v drugem branju in je amandmaje za lajšanje študentskega življenja takratna koalicija že dva dni pozneje povozila. A glej ga, zlomka. Takrat opozicijske stranke danes vladajo. Kot vladajoče so povozile vse, za kar so bile poleti 2007 deležne aplavza. Zdaj, ko so na oblasti, ponejo tono tisto, kar so oitali stari oblasti. Socialni dialog s študenti nartujejo tako, da se bo vlada pogovarjala s figo v žepu, saj bodo poslanci v istem času vladne ideje (brez študentskih pripomb) zapirali v nepopravljive korake parlamentanih procedur. V politiki res vsa načela padejo s prevzemom oblasti.