Predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so ga ob pozivih k izboljšanju razmer za t. i. normirance pripravili v poslanski skupini Svoboda in ga v DZ vložili s podpisi koalicijskih poslancev, je razburil predvsem zaradi predvidenih sprememb, ki bi vplivale na pokojninsko blagajno.

Kot izhaja iz danes objavljen nove različice besedila predloga novele, so na podlagi usklajevanj in ob upoštevanju izraženih stališč socialnih partnerjev prilagodili pogoje za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ni pa več določb, ki bi se nanašale na spremembo minimalne zavarovalne osnove.

Foto: Bor Slana/STA vlada Vrh slovenskega gospodarstva Z novim predlogom novele je že seznanjeno na ministrstvu za finance, kjer pozdravljajo dejstvo, da se z novim predlogom odpravljajo določene nejasnosti prvotno vloženega predloga ter se rešitve prilagajajo tudi izvedbenim vidikom. Dodatno kot posebej pozitivno ocenjujejo rešitev, ki predstavlja implementacijo zadnje odločbe ustavnega sodišča na področju normirancev v zvezi s presojo pogojev za izpolnitev pogoja za tako imenovane polne normirance.

Še zlasti pa pozdravljajo dejstvo, da je bila iz zakona izključena rešitev o določitvi nove nižje minimalne zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za socialno varnost samostojnih podjetnikov in kmetov. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, je ta predstavljala znaten poseg tako v financiranje blagajn socialne varnosti kot tudi v same sisteme socialne varnosti.

Po prejšnjem predlogu bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj. V novem predlogu teh določb ni več.

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so opozorili, da bi to pomenilo odstop od pokojninskega sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev ter zahtevalo dodatna sredstva državnega proračuna. Te kritike delijo tako v zvezi društev upokojencev kot v sindikatih.

Foto: Anže Petkovšek ZPIZ Prejšnji predlog novele je predvideval tudi, da se, če bodo prihodki pod določenim pragom, namesto sedanje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev vpelje možnost takojšnje vrnitve, sicer pa po treh letih.

Posodobljeni predlog novele odpravlja časovni pogoj za vrnitev v sistem normirancev. Namesto tega se predlaga uvedba milejše varovalke, in sicer sprememba prihodkovnih pogojev za vstop oz. ponovni vstop v sistem.

Samostojni podjetniki se bi po predlogu v sistem obdavčitve po normiranih odhodkih lahko vrnili, če pred tem v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli siceršnjega praga letnih prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance je ta prag pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih. Za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh dveh kategorij, so predlagatelji dodali še novo kategorijo s pragom letnih prihodkov 85.000 evrov.

ESS odločitev pozdravil

Predlog novele je danes obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS). Kot je na novinarski konferenci po seji ESS dejal predsedujoči svetu, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, so socialne partnerje na začetku seje presenetili z informacijo, da je predlog novele umaknjen z dnevnega reda in da ga bo med sejo nadomestil nov.

"Bili smo zelo kritični predvsem do tega, kako se zakone vlaga in kakšna je njihova vsebina, saj je tudi ta zakon nagovarjal določeno volilno telo, da bi bilo bolj naklonjeno predlagateljem v času volitev," je dejal.

Delodajalska stran pozdravlja, da je skupina poslancev spoznala, da je v Sloveniji treba razbremeniti stroške dela, je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar. A kot je poudaril, so se tega lotili prepozno in na netransparenten oz. nedorečen način.

Sindikate medtem veseli, da je bila prejšnja različica predloga novele umaknjena, nekoliko manj pa jih veseli, da je bil vložen nov predlog, je dejala namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk. Vlado so pozvali, naj tega zakona ne podpre, predlagatelje pa, naj predlog novele umaknejo.

Tudi minister za delo Luka Mesec je dejal, da bi si želel razbremenitev dela. A ta mora biti po njegovih besedah načrtna, sistematična in obravnavana na ESS, zato tudi pozdravlja umik predhodne različice predloga novele. "Na ta način bi lahko ustvarili veliko nesorazmerje med vplačili pokojnin v pokojninski sistem in tem, kaj potem ljudje iz njega dobijo," je še dejal.

dezurni@styria-media.si