Janez Janša je poslancem podrobno predstavil vse glavne poudarke vrha, od zagona novega cikla lizbonske strategije, energetsko-podnebnega svežnja do krize na finančnih trgih. Kot je poudaril, je slovensko predsedstvo v celoti odgovorilo na te izzive.

V zvezi z lizbonsko strategijo je poudaril, da je doslej pokazala dobre rezultate, ki so daleč najbolj ugodni od leta 2000, ko je bila lizbonska strategija sprejeta. "To je bila tudi ključna ovira, da finančna kriza ni prizadela tudi Evrope," je poudaril Janša. Še posebej je premier izpostavil pomen dogovora o časovnem okviru energetsko-okoljskega paketa, ki so ga sprejeli na vrhu. Pri tem pa je opozoril predvsem na globalni problem okoljskih sprememb in na to, da si mora EU za boj proti podnebnim spremembam prizadevati na globalni ravni. Ob tem je izpostavil predvsem pomen ZDA in Kitajske.

V poslanskih skupinah koalicijskih strank so bili nad poročilom večinoma navdušeni. Andrej Bručan je v imenu poslanske skupine SDS izrazil prepričanje, da bo celo obdobje slovenskega predsedovanja EU tako uspešno, kot je bila prva polovica.

Kritični predvsem v opoziciji
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je tako opozoril, da DZ ni imel večjih priložnosti vpliva na vsebine in sklepe vrha, kar je po njegovih besedah slabo. "Narobe bi bilo biti evforični, po drugi strani pa tudi ne smemo biti kritični. Moramo biti realni," je dejal Potrč. Opozicija je sicer opozorila predvsem na dejstvo, da se na vrhu niso posvetili Zahodnemu Balkanu niti Tibetu ali Kitajski. Vendarle pa je tudi opozicija priznala, da je bilo na vseh treh področjih, ki jih je predstavil slovenski premier, veliko narejenega.