"Za navadne državljane velja, da morajo pred rušitvijo naročiti strokovno odstranitev azbestne kritine, na Kolizeju, kjer je del strehe pokrit z azbestno kritino, pa kar rušijo in se kadi vse naokoli," opozarja bralec, ki meni, da je zadeva zaradi ogrožanja zdravja zrela za prijavo.

"Večina strehe ni azbestna"

Saša Mrak, vodja marketinga in odnosov z javnostmi pri Kranjski investicijski družbi (KID), je pojasnila, da je "večji del objekta tako zelo nevaren, da na nekaterih območjih ni bilo možno odstraniti delov azbestne strehe – na srečo pa je bilo tega minimalno".

Po njenih besedah bodo azbestne dele ločili od drugih odpadkov, ko bo stavba porušena. "Na tistem delu, kjer je bilo še dovolj varno, so bili azbestni deli odstranjeni ročno in so že ločeni od ostalega materiala," je še povedala Mrakova in dodala, da "velika večina strehe na srečo ni azbestna".

Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop) so povedali, da v zvezi z rušenjem Kolizeja doslej niso prejeli nobene prijave, bodo pa opravili nadzor na gradbišču in preverili ravnanje z gradbenimi odpadki, za katerega je v celoti odgovoren investitor, torej KID.

Predpisane kazni

Na vprašanje, ali drži, da je azbestno streho treba varno odstraniti pred rušenjem, so odgovorili, da morata investitor in izvajalec dosledno upoštevati določbe predpisov, ki določajo obvezna ravnanja z odpadki, ki vsebujejo azbest. Enako velja za preprečevanje in zmanjšanje emisij azbestnih vlaken v okolje.

"V primeru kršitve določb teh predpisov je za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika predpisana globa od 3.500 do 10.000 evrov, za odgovorno osebo imetnika azbestnih odpadkov pa globa od 1.200 do 4.100 evrov," pravijo na Irsop. Ob inšpekcijskem nadzoru bodo preverili izvajanje omenjenih predpisov, ne pa tudi tega, kako je poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev, saj je to v pristojnosti inšpekcije dela.