Komisija, ki je danes nadaljevala razpravo o zadevi Janša-Rop, je na podlagi odgovora ustavnega sodišča odločila, da je tako tajno spremljanje mogoče le na podlagi odločbe sodišča, in še to za posamični primer in ob primerni zakonski podlagi. "Šlo je za prek 3000 spremljanj mednarodnih sistemov zvez, o katerih obstajajo kupi dokumentacije na Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (Sova). To pomeni, da je šlo za spremljanje konkretno določljivih priključkov, konkretnih oseb, česar ni mogoče storiti brez odredbe sodišča," je pojasnil poslanec SDS Zvonko Černač. Vse to pa se je po njegovih besedah lahko zgodilo le na podlagi odredbe direktorja agencije.

"Ustavno sodišče je zapisalo, da je zakon nedvoumen, ravno tako ustava. To pomeni, da je tajno spremljanje mednarodnih sistemov zvez, kjer se spremlja konkretno osebo oziroma priključek, možen le za vsak primer posebej, ob ustrezni zakonski podlagi in na podlagi odločbe sodišča in ne na podlagi odredbe direktorja agencije," je dejal Černač. 

Komisija je sprejela tudi sklep, da izjavi Antona Ropa in pravnega zastopnika Aleksandra Čeferina ter nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja kažeta na to, da je "domnevno prisluškovanje potekalo nezakonito". Opozicija je sejo obstrirala zaradi po njenem mnenju nezakonitih sklepov.

Kot je znano, se je najnovejša obveščevalna afera začela 17. junija, ko je nekdanji premier in sedanji poslanec SD Anton Rop zatrdil, da je Sova v sklopu mednarodnega spremljanja zvez pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 ujela prisluhe, ki so se nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se dogovarjala tedanji vodja opozicije in sedanji premier Janez Janša in njegov hrvaški kolega Ivo Sanader.