Namesto razlage učitelja pri pouku si učenci doma ogledajo video posnetek z učno snovjo, nato pa skupaj z učiteljem rešujejo naloge, pojasnjuje Breda Gruden iz podjetja Miška, ki je ta teden gostilo konferenco o tej metodi.

Obrnjeno učenje

Metodo obrnjenega učenja, ki povezuje učenje v živo in učenje na daljavo, so po besedah Grudnove začeli razvijati v ZDA na šoli, kjer so bili športniki veliko odsotni od pouka. Učitelji so zanje pripravili gradiva, nato pa so ugotovili, kako dobro je, da se lahko pri pouku v razredu posvetijo aktivnemu delu.

"Učenci morajo biti pri pouku aktivni," je poudarila Grudnova. Med učiteljevo razlago teorije v razredu so učenci pasivni, pri reševanju domačih nalog, ob katerih naletijo na težave, pa se ne morejo posvetovati z učiteljem. Metoda obrnjenega učenja to obrača na glavo, pravi Grudnova. Kot veliko prednost te metode je navedla to, da si lahko pripravljene video posnetke ali drugo gradivo, s katerimi se predhodno seznanijo z učno snovjo, učenci ogledajo v času, ko jim to ustreza, posnetek ustavijo ali ponovno zavrtijo. Delo pri pouku v razredu pa je namenjeno aktivnim oblikam učenja, pri čemer učitelj učencem pomaga reševati probleme ter tako postaja mentor in moderator v učnem procesu, pojasnjuje Grudnova.

Prvi odzivi dobri

Metodo so v preteklih mesecih preizkusili na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Novi Gorici. Po besedah Grudnove so prvi odzivi zelo dobri, učiteljice, ki so pri tem sodelovale, so bile presenečene nad aktivnostjo dijakov v razredu. Kot pravi, je bila metoda všeč tudi dijakom, saj so si lahko posnetke ogledali kadarkoli, tudi, denimo, med vožnjo z avtobusom, prav tako jim je bilo všeč aktivno delo v razredu.

Pri preizkušanju metode so ugotovili, da je veliko odvisno od pripravljenih posnetkov, pravi Grudnova. Ti po njenih besedah ne smejo biti predolgi, primerna dolžina je okoli pet minut. Učitelji lahko najdejo že pripravljene posnetke o posameznih vsebinah ali pa jih pripravijo sami. Kot pravi Grudnova, so na slovenskih srednjih šolah ugotovili, da je dijakom pomembno, da na posnetkih slišijo glas učitelja. Z omenjeno metodo se po besedah Grudnove pri posameznikih razvija tudi odgovornost do učenja. Ob tem dodaja, da je treba gradivo prilagoditi starosti učencev ali dijakov. Prav tako pa vsaka snov po njenih besedah ni primerna za takšno predstavitev.