Načrt je medtem podpisal tudi ameriški predsednik George Bush.

Potrjeni predlog zakona daje finančnemu ministrstvu takoj na voljo 250 milijard dolarjev, še 100 milijard pa, če zanje zaprosi predsednik ZDA. Za preostalih 350 milijard dolarjev mora ministrstvo zaprositi posebej, kongres pa ima po vloženi prošnji na voljo 15 dni, da jo zavrne. Ustanovljena sta dva nadzorna odbora za porabo denarja, vlada mora bolj agresivno posegati na trg za preprečevanje propadanja hipotek, omejujejo se plače direktorjem finančnih podjetij, ki bodo prejela državno pomoč, vlada lahko prevzema lastniške deleže v podjetjih, da bo morebitni prihodnji dobiček šel nazaj v proračun.

Kalifornija bo potrebovala pomoč države

Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je finančnega ministra Henryja Paulsona obvestil, da bo Kalifornija najverjetneje potrebovala pomoč države v višini sedmih milijard dolarjev, da bi tako pokrila srednjeročne obveznosti zaradi zmanjšane likvidnosti na kreditnih trgih.

Predlog zakona prav tako nalaga predsedniku ZDA, da v petih letih kongresu predstavi načrt, kako priti do denarja, če se bo z izvajanjem načrta ustvarjala proračunska izguba. Predlog zakona med drugim zvišuje zavarovano vsoto za depozite s strani Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC) s 100.000 na 250.000 dolarjev. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) pa je vzporedno potrdila nova računovodska pravila glede knjiženja vrednostnih papirjev, kar je prav tako pomagalo h kompromisu.

Senat je sicer predlog zakona potrdil v sredo, predstavniški dom pa je uvodni predlog v ponedeljek zavrnil.

Dow Jones po sprejetju načrta strmo padel
Najpomembnejši indeks newyorške borze Dow Jones je takoj po sprejemu načrta začel padati in v nekaj minutah izgubil 200 točk, kasneje pa je padel še za dodatnih 250 točk in je trgovanje končal 157 točk pod včerajšnjo vrednostjo. Po mnenju borznih analitikov so se delnice znižale zaradi strahu, da namera vlade, odpraviti hipotekarne dolgove bank s 700 miljardami dolarjev, ne bo rešila ameriškega gospodarstva.

Iz banke Wells Fargo so sporočili, da bodo za 15 milijard dolarjev prevzeli konkurenčno Wachovio in tako preprečili prevzem te banke s strani Citigroupa.

Delodajalci ukinili 159.000 delovnih mest
Še pred glasovanjem so iz ameriškega ministrstva za delo sporočili, da so delodajalci v ZDA septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest, kar je največ v zadnjih petih letih. Podatki ministrstva so sedaj večino gospodarskih analitikov v ZDA prepričali, da se gospodarstvu konec leta obeta recesija.

Morda že v pravkar končanem četrtletju od julija do septembra, za katerega še ni podatkov. Ameriško gospodarstvo je zajela množica težav, pri čemer jih večina izvira iz zastoja na stanovanjskem trgu, ki se še nadaljuje in je povzročil kreditno stisko.