Posmrtne ostanke slavnega poljskega astronoma Nikolaja Kopernika, ki je ugotovil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, so danes prepeljali v njegov rodni kraj Torun v osrednjem delu Poljske. Ob 537. obletnici rojstva znanstvenika so v cerkvi, kjer je bil krščen, pripravili tudi mašo.

Kopernikove posmrtne ostanke so odkrili leta 2005 med izkopavanji v katedrali v Fromborku na severu Poljske, da gre res za slavnega astronoma pa so potrdili z analizo. Posmrtne ostanke bodo 22. maja znova pokopali v Fromborku.

Znanstveniki so Kopernikove posmrtne ostanke identificirali leta 2008 s primerjavo vzorca kosti in lasu, ki so ga našli v eni od njegovih knjig.

Kopernikov krater na Luni
Kopernik se je v svetovno zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših naravoslovcev. Rodil se je 1473. leta na Poljskem, ki je bila takrat še del Pruskega cesarstva in tam tudi umrl leta 1543.

Ukvarjal se je z astronomijo, matematiko, pravom, medicino in ekonomijo. Največji prispevek k znanosti in svetu nasploh so njegova odkritja na področju astronomije, kjer je Kopernik izdelal in znanstveno utemeljil heliocentrični model osončja.

Z modelom dokazuje, da je Sonce gravitacijsko središče osončja, okoli katerega krožijo Zemlja in ostali planeti. V čast so po Koperniku kasneje poimenovali celo krater na Luni.

Kopernik na Slovenskem
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila lansko jesen na ogled razstava Kopernik na Slovenskem. Razstavjeni sta bili dve Kopernikovi knjigi iz leta 1566. Knjiga De revolutionibus, v kateri so objavljene osnove heliocentričnega sistema, je bila očem skrita stoletja, in sicer zaradi napake knjižničarja Matije Čopa, ki ni dobro prebral rimskih letnic.